Zaposleni v bolnišnicah in zdravstvenih domovih lahko zaradi nadurnega dela in dežurstev mesečno zaslužijo tudi do 10.000 evrov bruto. Toda ob vsem tem so si nekateri zagotovili dodatne prihodke, katerih vrednost je v zadnjem času tako rekoč eksplodirala, poroča portal necenzurirano.si.

Preko podjemne pogodbe tudi do devetih tisočakov mesečno

Bolnišnicam kritično primanjkuje osebja, podjemne pogodbe pa so najbolj enostaven način zapolnjevanja kadrovskih lukenj. Vendar posamezni zdravniki preko njih prejmejo celo več denarja kot z osnovno plačo.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so po informacijah necenzurirano.si zunanjemu sodelavcu, ki je delal na oddelku radiologije, lani prek podjemne pogodbe nakazali rekordnih 106.566 evrov neto. To je v povprečju kar 8880 evrov na mesec. Ob tem gre zgolj za denar, ki ga je oseba, zaposlena v eni od drugih bolnišnic, prejela za dodatno popoldansko delo prek podjemne pogodbe.

V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, ki jo vodi bivši direktor UKC Maribor, Janez Lavre, imajo rekorderja. Zunanji izvajalec je prek podjemne pogodbe dobil več kot 106.000 evrov neto.

V Celju so medtem zdravniku specialistu radiologije, ki je prav tako zaposlen drugje, izplačali skoraj 103.500 evrov neto oziroma v povprečju 8625 evra na mesec. Po podatkih omenjenega portala ima isti zdravnik ob rednem delu v eni javni bolnišnici in podjemni pogodbi v drugi javni bolnišnici še status samostojnega podjetnika. Tako v popoldanskem času opravlja delo tudi za zasebne klinike.

Največ podjemnih pogodb je na radioloških oddelkih

V uredništvu necenzurirano.si so od enajstih največjih bolnišnic pri nas – Ljubljana, Maribor, Celje, Novo mesto, Murska Sobota, Nova Gorica, Izola, Slovenj Gradec, Jesenice, Ptuj in Golnik – zahtevali in pridobili podatke o prejemnikih 50 najvišjih izplačil po podjemnih pogodbah v lanskem letu. Podatki razkrivajo, da je 86 zdravnikov in drugih zaposlenih v zdravstvu lani samo prek podjemnih pogodb na svoje osebne račune prejelo najmanj 25.000 evrov.

Od 86 zdravnikov jih je 17 prejelo več kot 50.000 evrov, medtem ko jih je 126 na račune v povprečju mesečno dobilo znesek, večji od povprečne neto slovenske plače, od tega jih je 70 na mesec zaslužilo najmanj dve plači.

V ptujski bolnišnici so imeli še leta 2019 sklenjene podjemne pogodbe z 52 izvajalci, večinoma zunanjimi sodelavci in z njimi imeli za okoli 750 tisoč evrov bruto stroškov. V letu 2021 so za najem 88 izvajalcev porabili že kar 1,082 milijona evrov. Lani pa jih je samo 50 najbolje plačanih izvajalcev prek podjemnih pogodb stalo že 1,18 milijona evrov.

Tudi drugod je slika podobna, saj se tovrstni stroški skokovito povečujejo. Daleč največ podjemnih pogodb je na radioloških oddelkih, kjer opravljajo magnetno resonanco (MR), računalniško tomografijo (CT), ultrazvok in rentgenska slikanja. Najbolj iskani so še kadri na področju internistike oziroma interne medicine ter kirurgije in ortopedije, navaja necenzurirano.si.

UKC Maribor lani zanje izplačal več kot tri milijone

Največ, nekaj več kot dva milijona evrov neto oziroma 41.275 evrov na osebo, so lani 50 izvajalcem izplačali v UKC Maribor. To je zanje kot delodajalca predstavljalo strošek v višini 3,3 milijona evrov. Najmanj so po podjemnih pogodbah plačevali v Novi Gorici in na Golniku. V obmejni bolnišnici so jim namenili le 215 tisoč evrov neto oziroma 4300 evrov na osebo.

Kaj na to pravijo v bolnišnicah?

V jeseniški bolnišnici so za omenjen portal razložili, da sklepajo “podjemne pogodbe z lastnimi zaposlenimi in zunanjimi sodelavci izključno v primerih, ko v okviru rednega delovnika in predpisanih nadur ni možno izvesti zdravstvenih storitev (določene operacije) oziroma nimamo dovolj lastnih zaposlenih za pokrivanje rednega dela ali neprekinjenega zdravstvenega varstva“. Primanjkljaj je največji na področju radiologije, ginekologije, anesteziologije in pediatrije.

V celjski bolnišnici so medtem dejali, da z zunanjimi sodelavci že ves čas sklepajo podjemne pogodbe, vendar je “število zdravnikov specialistov ustrezne specialnosti, ki so pripravljeni delati v drugi zdravstveni ustanovi, omejeno“.

Morda največji problem pa je, ali in zakaj so zaposleni v javnem zdravstvu (naenkrat) sposobni tolikšnega dodatnega dela. Tega namreč ne opravijo v okviru rednega delovnika in nadur, ampak za dodatno plačilo, v popoldanskem času. V bolnišnicah zagotavljajo, da strogo nadzorujejo njihovo delo in skrbijo, da so redne delovne obveznosti izpolnjene in jim šele nato dovolijo dodatno delo.

Toda številni primeri v praksi dokazujejo, da ni tako. En izmed radioloških inženirjev naj bi januarja opravil 421 ur dela. To pomeni, da je vsak dan v mesecu delal po 13 ur in pol. 

Analiza delovnika posameznih zdravnikov, kje vse delajo, katere dneve v tednu in koliko ur, je praktično nemogoča. V bolnišnicah zaradi varstva podatkov ne razkrivajo, kolikšne so njihove plače, kaj so delali v rednem delovnem času, koliko so imeli nadur in dežurstev ter koliko so prejeli po podjemnih pogodbah. Pred javnostjo skrivajo celo to, za delo pri katerih zasebnih koncesionarjih in samoplačniških ambulantah so zaposlenim izdali soglasja, še piše omenjen portal.