V zadnjih letih se srečujemo s številnimi tujerodnimi invazivnimi rastlinami, in to ne samo na nekmetijskih zemljiščih, temveč tudi na kmetijskih zemljiščih travnikih in njivah. V nadaljevanju opozarjamo na pojav ambrozije, ene najbolj alergenih rastlin v naravi, in možne načine preprečevanja in širjenja teh populacij na žitnih strniščih, strniščnih posevkih in posevkih ajde. Pojav invazivnih rastlin je zelo nevarna in trdovratna zadeva, tako za okolje in ljudi, zato moramo zelo hitro ukrepati in odstraniti vse rastline. Največ ambrozije najdemo ob cestah, železniških progah, ob bregovih rek in potokov, na zapuščenih obdelovalnih ali stavbnih zemljiščih ter na slabo komunalno urejenih javnih in drugih površinah.

Ambrozijo je potrebno na njivskih robovih mehansko uničiti

Cvetka Bunderla, univ. dipl. ing. agr. s Kmetijsko svetovalne službe Lenart opozarja, da je potrebno dati velik pomen in poudarek zatiranju ambrozije na mejnih zemljiščih, ki se nahajajo med transportno infrastrukturo in kmetijskimi zemljišči. “Če jih nihče ne vzdržuje, so lahko pomembni viri širjenja ambrozije na kmetijska zemljišča, zato morajo tudi pridelovalci investirati svoj delež v vzdrževanje tega pasu. Več težav in dela je z rastlinami, ki so ob njivskih robovih že v predelu njiv, kjer se zaradi dobre založenosti tal s hranili ter manjše konkurence s strani gojenih rastlin ter drugih plevelov se v zadnjem času rastline ambrozije zelo uspešno razvijajo.”

Že v začetku poletja lahko dosežejo 1 meter ali več, zaradi česar jih s selektivnimi herbicidi ne moremo več uspešno uničiti, med gojenimi rastlinami pa jih praviloma ne moremo mulčiti ali kositi.

“Že v začetku poletja lahko dosežejo 1 meter ali več, zaradi česar jih s selektivnimi herbicidi ne moremo več uspešno uničiti, med gojenimi rastlinami pa jih praviloma ne moremo mulčiti ali kositi. Takšne rastline je potrebno v času vse do žetve mehansko uničiti, tudi ročno, če ni drugih možnosti. Tako bomo preprečili širjenje z robov in nadalje po celotni njivi.”

Zatiranje pelinolistne ambrozije na žitnih strniščih

Neobdelana žitna strnišča predstavljajo zelo pomembno mesto hitrega povečevanja populacij ambrozije. Po žetvi dobijo rastline ambrozije svetlobo in pričnejo s hitro rastjo in kakšen mesec po žetvi že cvetijo. “Če posejemo strniščne dosevke, izvedemo vsaj minimalno obdelavo tal, ki povzroči tolikšne poškodbe rastlin ambrozije, da se te ne obnovijo. Če bomo plevele na neobdelanih strniščih zatirali s herbicidi na podlagi aktivne snovi glifosat, počakamo vsaj tri tedne po žetvi, da trajni pleveli in ambrozija razvijejo dovolj obsežno listno površino, da je zagotovljen obsežen vstop herbicida v rastline.”

Zatiranje pelinolistne ambrozije v strniščnih posevkih

V nekaterih primerih se lahko ambrozija masovno razvije tudi v strniščnih posevkih. “Če ne ukrepamo, lahko cveti in oblikuje seme pred obdobjem spravila pridelka (npr. ajda). V takšnih primerih je potrebno izvesti mehansko zatiranje. Potrebno je zagotoviti dovolj veliko gostoto strniščnega dosevka in hiter razvoj. Pomembno je, da ne izgubimo potrebne vlage za hiter začetni razvoj dosevkov,” pojasnjuje Bunderlova.

Zatiranje pelinolistne ambrozije v posevkih ajde

Posebno težavo predstavljajo posevki ajde, pri katerih nimamo dobrih možnosti niti za mehansko zatiranje niti za kemično zatiranje. “Na njivah, zapleveljenih z ambrozijo, ni priporočljivo sejati ajde, ker se pogosto zgodi, da ambroziji uspe oblikovati seme pred spravilom ajde. Podatki iz prakse kažejo, da je setev neočiščenega semena ajde ponekod prispevala k temu, da se je ambrozija prvič pojavila v okoljih, kjer je prej ni bilo. Če je možno, pri začetnih populacijah ambrozije v posevkih ajde opravimo ročno puljenje.”

Imetniki zemljišč morajo po odredbi sami odstraniti pelinolistno ambrozijo

Torej, vsi imetniki zemljišč morajo v skladu z Odredbo o ukrepih za zatiranje škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia (Uradni list RS št. 63/2010) ob morebitnem pojavu sami odstranjevati pelinolistno ambrozijo in druge vrste s koreninami vred ali odstraniti njihov nadzemni del na način, da se škodljiva rastlina več ne obraste. Prav tako morajo imetniki zemljišč opraviti nadaljnja redna opazovanja zemljišč v rastni dobi do konca septembra. Ker je rastlina alergena, je pri odstranjevanju potrebno uporabljati rokavice, v času cvetenja pa tudi zaščitno masko.

Zagrožene globe od 500 do 1.500 evrov

“Pomembno je, da ambrozijo, ki cveti od konca julija do konca oktobra, vrhunec je v avgustu in v začetku septembra, odstranimo še pred cvetenjem, in to tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih,” pravi naša sogovornica. Na Upravi za varno hrano in kmetijstvo pa dodajajo: “To velja za upravljavce cest, železnic, letališč in parkov ter za občine, kmetovalce, lastnike vrtov in vse druge lastnike, upravljavce ali najemnike zemljišč.”

Pomembno je, da ambrozijo, ki cveti od konca julija do konca oktobra, vrhunec je v avgustu in v začetku septembra, odstranimo še pred cvetenjem, in to tako na kmetijskih kot tudi na nekmetijskih zemljiščih.

Za nevestne lastnike zemljišč je predpisana tudi globa, in sicer lahko skladno z zakonom o inšpekcijskem nadzoru  pravno osebo doleti 1500 evrov globe, odgovorno osebo pravne osebe in posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ter samostojnega podjetnika posameznika ali fizično osebo pa lahko doleti 500 evrov globe.