Po navedbah Združenja fizioterapevtov Slovenije (ZFS), kjer razpolagajo s številom fizioterapevtov na bazi Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), imamo v Sloveniji več kot 1600 fizioterapevtov in fizioterapevtk.

Od tega jih je več kot 1200 zaposlenih v javnih zdravstvenih mrežah, ki delujejo na “vseh ravneh zdravstvenega varstva, v zdravstvenih domovih, specializiranih in splošnih bolnišnicah, naravnih zdraviliščih, domovih starejših, centrih za usposabljanje, delo in varstvo, zavodih za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje, zasebnih praksah s koncesijo, varstveno delovnih centrih, socialnih zavodih, izobraževalnih in raziskovalnih centrih ter šolah in zavodih, kjer se izvaja posebni in prilagojeni program,” so dejali na ZFS.

Preko 400 jih je aktivnih kot zasebniki, torej izven javne zdravstvene mreže.

Preveliko pacientov, premalo terapevtov

Kot poudarjajo na ZFS, je glede na število prebivalcev, njihovo staranje, število poškodb ter epidemiološke situacije pri nas premalo fizioterapevtov.

“Povpraševanje po fizioterapevtih izjemno raste, a nas je v primerjavi z drugimi EU državami, ki se spopadajo s podobnimi problemi, v Sloveniji še vedno veliko premalo na 100.000 prebivalcev, da bi lahko glede na problematiko pravočasno zadostili le-tem potrebam pri vseh prebivalcih, ki nas potrebujejo,” razlagajo na ZFS.

Kot poudarja Alen Pavlec, vodja fizioterapije v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca v Mariboru, število fizioterapevtov vpliva na čas obravnave posameznega pacienta, kar pa je po njegovem prepričanju povezano s kakovostjo obravnave.

S strani ZZZS so določeni časovni normativi posamezne vrste terapij, kadrovski normativi glede na dodeljen program in obseg letnega programa, ki ga kot ustanova seveda moramo realizirati.

“Znotraj teh številk je potem manevrski prostor za organizacijo obravnav pacientov,” pojasnjuje vodja fizioterapije. Absolutno število obravnavanih pacientov torej ne vpliva na kakovost, dolžina obravnave pa zagotovo.

Če ste redno naročeni, boste čakali vsaj 84 dni

Pri prenizkem številu fizioterapevtov gre za težavo na vseh nivojih zdravstvenega varstva. Kaže se pa predvsem v “regionalno neenakomerni dostopnosti, čakalnih dobah, prevelikem številu uporabnikov, ki jih mora fizioterapevt dnevno obravnavati in krajših obravnavah, kot bi jih bili deležni uporabniki v primeru zadostnega števila fizioterapevtov,” pojasnjujejo na ZFS.

Sicer je Pavlec mnenja, da je v zagotavljanje fizioterapevtske obravnave v javni zdravstveni mreži dobro urejeno in so izvajalci dostopni pacientom. Vendar je tudi on opomnil, da so prav čakalne vrste relativno dolge in pri nekaterih izvajalcih presegajo najdaljše dopustne čakalne dobe.

Na portalu zVEM so predvidene izračunane čakalne vrste odvisne od stopnje nujnosti obravnave. Za podravsko regijo se gibajo med 24 dni in 9 mesecev.

Pacienti s stopnjo nujnosti “redno” čakajo od 84 dni in 9 mesecev, s “hitro” med 56 dni in 8 mesecev, z “zelo hitro” pa med 28 dni in 4 mesecev.

Maser ne more biti fizioterapevt

Problem ne predstavlja le premalo število fizioterapevtov in posledično dolge čakalne vrste in čas posamezne obravnave, ampak tudi nekvalificirani posamezniki, ki ponujajo terapevtske storitve.

Pavlec je dejal, da maserji ne morejo opravljati fizioterapevtskih postopkov, saj nimajo znanja in kompetenc. “Izvajanje študija fizioterapije mora biti akreditirano s strani Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu, ki nato redno nadzira in reakreditira študijski program,” je dodal.

Zaradi zahtevanega posebnega znanja in obsega izobraževanja maserji niso enaki fizioterapevtom.

Tisti, ki ne glede na to ponujajo fizioterapevtske obravnave “zavajajo in s svojim delom ogrožajo paciente. Težko si predstavljam, da bi kdorkoli od mojih sodelavcev recimo ponujal operativne posege,” razlaga vodja fizioterapije.

Napačna obravnava ima svojo ceno

Ob napačni obravnavi lahko pride po besedah vodje fizioterapije do nepopravljivih zdravstvenih posledic.

Problem predstavlja obravnava pacienta s strani nekompetentnega posameznika, saj le-ta ne zna oceniti stanja, kjer je potrebna takojšnja obravnava fizioterapevtska postopkih. “Gre predvsem za pooperativna in druga akutna stanja”, dodaja Pavlec.

Pri izbiri izvajalca terapije je pomembno, da izberemo takega, ki ima registrirano izvajanje zdravstvene dejavnosti, ustrezno poklicno kvalifikacijo in kompetence.

Ker laiki težko prepoznajo strokovnost posameznika, ima pristojnost nadzora izključno Ministrstvo za zdravje. ZFS s strani Ministrstva za zdravje nima podeljenih javnih pooblastil, kar po oceni Pavleca onemogoča ustrezen nadzor kakovosti fizioterapevtskih obravnav.

Delovanje fizioterapevtov je v Sloveniji delno regulirano in urejeno tudi na zakonski podlagi in s pomočjo številnih pravilnikov, ki ne vplivajo le na dejavnosti v javni zdravstveni mreži, ampak na opravljanje zasebne zdravstvene dejavnosti.

Kdo je torej kakovosten fizioterapevt?

Zaradi tveganj, ki jih s sabo prinese napačna obravnava, se morajo fizioterapevti skozi svojo kariero prebiti skozi številne ovire, ki se po izobrazbi ne končajo.

“Po opravljenem študiju morajo diplomanti opravljati še vsaj 6 mesecev pripravništva in nato strokovni izpit,” pojasnjuje Pavlec. Jasno so tudi opredeljena specialna znanja, potrebna za delo s pacienti, ki potrebujejo posebno vrsto obravnave.

S koncem izobraževanja pa pot še ni končana. Poleg izobrazbe je po navedbah ZFS, kvalificiran fizioterapevt tisti, ki skrbi za svoj poklicni razvoj. Zavezan je k izvajanju z dokazi podprte prakse, kar pomeni, da izbira in izvaja postopke, ki so skladni s trenutnimi priporočili za posamezno bolezen, poškodbo ali okvaro.

Pri delu za oceno poškodbe uporablja standardizirana merilna orodja, s pomočjo katerih postavi diagnozo in določi individualni cilj fizioterapevtske obravnave. Poleg tega redno dokumentira izvajane postopke od fizioterapevtske ocene, obravnave in zaključka obravnave. Ob vsem navedenem pa upošteva etični kodeks in temeljne standarde za fizioterapevtsko prakso.