Aktivnosti za morebiten zagon kavcijskega sistema v Sloveniji so še vedno v teku, pri čemer pa vprašanje glede same uvedbe še vedno ostaja odprto. Kot alternativa temu se omenja tudi nadgradnja obstoječega sistema ločenega zbiranja in sortiranja odpadne embalaže, do česar pa so trenutno na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo zadržani.
Ministrstvo še zbira podatke
Kot je za STA pojasnil minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, želijo na ministrstvu pred sprejetjem dokončne odločitve zbrati potrebne podatke, od katerih si obetajo, da bodo dali resnično sliko o količinah ločeno zbranih plastenk v državi, za katere bi se uvedel kavcijski sistem.
Trenutno zbrani podatki od zavezancev, ki v Sloveniji ravnajo s tem snovnim tokom, namreč kažejo odstopanja. Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo, podatki za isti masni tok odpadnih plastenk pijač iz različnih virov kažejo, da so deleži ločeno zbranih odpadnih plastenk za leto 2021 izračunani od 65 do 76 odstotkov, za leto 2022 pa od 70 do 84 odstotkov.
“Z letošnjim letom so proizvajalci, ki dajejo na slovenski trg plastenke pijač, prvič dolžni poročati natančno po proizvodu, medtem ko so do sedaj poročali zgolj po materialih embalaže. Tudi za odpadne plastenke pijač se bo začela izvajati sortirna analiza v mešani odpadni embalaži. Tako bomo lahko pridobili podatke,” so navedli.
Priznali, da so v ospredju trenutno druge aktivnosti
Poleg realnih podatkov so za uvedbo kavcijskega sistema, ki jo predvideva tudi koalicijska pogodba vlade, po Kumrovih besedah pomembni še drugi pogoji, kot sta dostopnost kakovostnega reciklata in stabilno doseganje ciljev. “Evropska zakonodaja gre namreč v smeri, da bo, če ciljev ne bomo dosegli ali jih dosegali stabilno iz leta v leto, potrebna hitra implementacija kavcijskega sistema,” je pojasnil Kumer in dodal, da je za implementacijo sistema potrebna tudi zakonodaja, ki vzame za pripravo kar nekaj časa, saj da gre za kompleksno zasnovan sistem.
Na vprašanje, kdaj bo znana končna odločitev, so na ministrstvu dejali, da mora biti ta “znana čim prej”. Ob tem so zagotovili, da aktivnosti za pripravo zakona o kavcijskem sistemu tečejo, a priznali, da so trenutno “v ospredju druge aktivnosti”.
Namesto kavcijskega sistema nadgradnja obstoječega sistema?
Če uvedbe kavcijskega sistema ne bo, se omenja možnost nadgradnje obstoječega sistema ločenega zbiranja in sortiranja odpadne embalaže. Za to se zavzemajo v Zbornici komunalnega gospodarstva. Kot je julija povedal direktor zbornice Sebastijan Zupanc, bi s kavcijskim sistem za nepovratne plastenke rešili le majhen del odpadne embalaže v državi, ob tem pa bi se celo spodbujalo proizvodnjo novih tovrstnih plastenk. A na ministrstvu so glede nadgradnje obstoječega sistema z digitalnim sistemom, kot predlaga komunalna zbornica, dejali, da so do tega “trenutno zadržani”.
Za uvedbo kavcijskega sistema do leta 2026 pa se zavzemajo v Združenju industrije pijač, ki deluje pod okriljem Zbornice kmetijskih in živilski podjetij pri GZS. Kot so junija dejali predstavniki združenja, med deležniki trenutno ni interesa po izboljšavah obstoječega sistema, ker mnogim trenutni sistem odgovarja. Ocenili so, da je treba odločitev o kavcijskem sistemu zaradi tehnične izvedbe sprejeti hitro, sistem pa je treba prilagoditi značilnostim slovenskega trga in o njem osveščati potrošnike.
STA
