Skozi zgodovino so ljudje zbolevali za različnimi smrtno nevarnimi kužnimi boleznimi. Zahvaljujoč imunskemu sistemu je nekaterim uspelo okužbo preživeti in pridobiti imunost, kar pomeni, da kljub stiku z okuženimi niso ponovno zboleli za isto boleznijo. Glavni cilj cepljenja je razviti odpornost na določeno bolezen in tako »izkoreniniti« povzročitelja.
S cepivom vnesemo v telo nekužno, telesu tujo snov, ki je del virusa/bakterije z oslabljenimi ali odstranjenimi lastnostmi, potrebnimi za razvoj bolezni. Kot odziv na cepivo začne naš imunski sistem proizvajati protitelesa, ki služijo kot obramba, pripravljena na spopad z boleznijo ob morebitni okužbi. V zadnjih desetletjih je bilo s cepljenjem preprečenih več smrti kot s katerim koli drugim zdravstvenim ukrepom.
Cepljenje izrednega pomena za otroke
Otroci do 6. meseca starosti izgubijo prirojeno odpornost, ki so jo pridobili od matere. Ker njihov imunski odziv ni popolnoma razvit, so še posebej izpostavljeni okužbam.
Z namenom, da bi preprečili hude zaplete s potencialnimi smrtnimi izidi nalezljivih bolezni, se v Sloveniji izvaja program obveznega, rutinskega cepljenja predšolskih in šolskih otrok proti boleznim: davica, tetanus, oslovski kašelj, otroška paraliza, ošpice, mumps, rdečke, hepatitis B in hemofilus influence tipa B. Uporabljajo se kombinirana cepiva (za več bolezni), v enem ali večkratnih odmerkih, ki se aplicirajo v različnih starostnih obdobjih.
Pomembno je vedeti
Nobeno cepivo ni popolnoma zanesljivo in pojav neželenih učinkov je seveda realnost. Slovenski nacionalni programi cepljenja imajo vzpostavljen sistem natančnega beleženja vseh pojavov neželenih učinkov.
Statistika neželenih učinkov cepljenja v zadnjih letih kaže, da je njihov pojav pri obveznem cepljenju otrok zelo majhen. Neželeni učinki so večinoma lokalni, npr. bolečina, rdečina, oteklina, so običajno blagi in minejo brez posebnih ukrepov.
Cepljenja razširjenja tudi med odraslimi
Med odraslimi je najbolj pogosto cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu, ki ga povzroči en sam ugriz klopa. Povzroči lahko vnetje in okvare živčnih celic ter hudih zdravstvenih zapletov. Pogosti glavoboli, zmanjšana delovna sposobnost, težave s koncentracijo, utrujenost in v skrajnih primerih tudi ohromelost so nekateri od možnih trajnih zapletov, ki jih virus prinaša, bolezen pa je v 0,5 do 2 % primerov lahko tudi usodna.
Ker učinkovito protivirusno zdravljenje ne obstaja, je cepljenje najučinkovitejši ukrep proti okužbi z omenjenim virusom. Priporočljivo je za osebe, stare nad enim letom, ki se pogosto gibljejo ali živijo na območjih z visokim tveganjem za okužbo, ki je najvišje v gozdnatih območjih Štajerske in Gorenjske.
Tudi v primeru potovanj v eksotične ali manj razvite dežele tretjega sveta je cepljenje dobra popotnica. Rumena mrzlica in meningokokni meningitis sta primera bolezni, proti katerim se je treba obvezno cepiti, če želimo vstopiti na območje/državo z visokim tveganjem za okužbo, kot je Savdska Arabija, Afrika, Indija in Južna Amerika.
Kaj je precepljenost in zakaj je tako pomembna?
Precepljenost predstavlja delež ciljanega prebivalstva, ki je cepljeno proti izbrani bolezni v določenem času. Visoka vrednost precepljenosti je izrednega pomena za dosego visoke ravni skupne odpornosti in varnosti prebivalstva ter omogoča celo izkoreninjenje bolezni (primer črnih koz).
Če je precepljenost prebivalstva proti določeni bolezni visoka, je kljub pojavu posameznih primerov bolezni bistveno manjša možnost, da se bolezen razširi. Na ta način so zaščiteni tudi tisti, ki se jim cepljenje zaradi različnih razlogov odsvetuje. Kako ključna je precepljenost, dokazuje podatek, da so se v evropski regiji zaradi slabe precepljenosti in nevključenosti cepljenja proti ošpicam v nacionalne programe cepljenj predšolskih in šolskih otrok pojavili številni primeri ošpic.
Precepljenost je vse nižja tudi v Sloveniji
Letos je v ljubljanskem območju precepljenost proti ošpicam, mumpsu in rdečkam upadla na 87,9 odstotka, s čimer ni več zagotovljene kolektivne imunosti in je zato možna razširitev teh bolezni tudi pri nas.
Precepljenost prihaja do izraza tudi pri gripi. Podatki uradne spletne strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo na zelo nizko precepljenost v Sloveniji, ki je celo med najnižjimi v Evropski uniji. Lansko sezono je bilo v naši državi zabeleženo rekordno najmanjše število cepljenih, kar je zaskrbljujoče glede na zaplete in problematiko, ki jo bolezen lahko prinaša; to so težave z dihanjem, bolečine v mišicah, izčrpanost ter celo smrt. Zapletom so izpostavljene predvsem ogrožene skupine, to so majhni otroci in starejši nad 65 let.
