Epidemija covida-19 je po gospodarstvu udarila neenakomerno; med najbolj prizadetimi so gostinska in nastanitvena panoga ter razvedrilne, kulturne, rekreacijske in osebne storitve. V Banki Slovenije in Umarju pričakujejo podaljšano obdobje vsaj dela omejevalnih ukrepov, začetek okrevanja pa se tako odmika v drugo polovico 2021.

Epidemija covida-19 se je z omejevalnimi ukrepi, namenjenimi zajezitvi širjenja virusa, močno odrazila v gospodarstvu. Napovedi vodilnih institucij za Slovenijo za letos predvidevajo od 6,7-odstotno do 7,5-odstotno krčenje bruto domačega proizvoda (BDP), Banka Slovenije, ki je svojo oceno kot zadnja med njimi posodobila decembra, pa računa celo na 7,6-odstotni padec. Ob tem se gospodarstvo v prihodnjem letu še ne bo vrnilo na predkrizne ravni, saj se mu obeta od 3,1-odstotna do 5,2-odstotna rast, kažejo predvidevanja.

Spomladanski val epidemije je predstavljal močan likvidnosten šok za praktično celotno gospodarstvo, poudarjajo v Banki Slovenije.

Likvidnostna pomoč v obliki razbremenitev servisiranja dolgov in oprostitve nekaterih stroškov je takrat preprečila val stečajev, do danes pa so podporni učinek še okrepili novi vladni protikoronski ukrepi. “Drži pa, da se nekatere dejavnosti v drobnem sektorju že soočajo s finančnimi težavami,” so navedli.

Podatki o neporavnanih obveznostih ter začetimi stečaji nad podjetji ter posamezniki so za leto 2020 dokaj vzpodbudni, se strinja Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar). “Povprečno mesečno število pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi je bilo v prvih desetih mesecih letošnjega leta za 15,5 odstotka manjše kot v enakem obdobju lani, povprečni dnevni neporavnani zneski pa so bili nižji za tretjino,” so pojasnili.

Število neplačnikov se je zmanjšalo v vseh dejavnostih, najbolj v trgovini, gradbeništvu ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Skoraj tri četrtine pravnih oseb z neporavnanimi obveznostmi je sicer mikro družb, ki dolgujejo več kot polovico vseh dospelih neporavnanih obveznosti.

Na Umarju ob razmeroma ugodnih podatkih opozarjajo, da je protikoronska zakonodaja začasno odložila izvrševanje sklepov o izvršbi, zato do stečajev prihaja z zamikom. “Večji porast se pričakuje v zadnjih mesecih leta in v začetku prihodnjega leta,” so opozorili.

Začetek okrevanja v drugi polovici 2021

Če je bil v prvem valu šok v gospodarstvu splošen, pa se v drugem, jesenskem valu, kriza kaže predvsem v najranljivejših skupinah storitev, ugotavljajo v Banki Slovenije. Industrija na drugi strani ostaja razmeroma optimistična v ocenah povpraševanja, saj so podjetja v večji meri prilagojena na delovanje v epidemiji, dobavne verige ostajajo delujoče, boljše pa so tudi svetovne gospodarske razmere.

Umar med najranljivejšimi izpostavlja storitvene dejavnosti: gostinstvo in turizem, promet in skladiščenje – zlasti del, vezan na turizem – ter kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti. Rizična so tudi nekatera zagonska podjetja iz strokovno-tehničnih dejavnosti, ki so za svoje poslovanje potrebovala precej zagonskega kapitala, a imajo sedaj omejene zmožnosti za lansiranje in prodajo svojih produktov na trgu.

Hitrost okrevanja gospodarstva, zlasti v drugem valu najbolj prizadetih dejavnosti, bo v veliki meri odvisno od epidemioloških razmer. Tako v Banki Slovenije kot Umarju ocenjujejo, da bodo določeni omejevalni ukrepi v veljavi še vsaj del prihodnjega leta. “Zato pričakujemo, da bo okrevanje med panogami nesimetrično; nekatere so se na nove razmere že prilagodile in bo okrevanje hitrejše, še posebej pri storitvenih dejavnostih pa bo okrevanje bolj postopno,” so navedli v Banki Slovenije.

V Umarju na izboljšanje poslovanja podjetij v prizadetih storitvah računajo v drugi polovici prihodnjega leta. Pri tem med drugim izpostavljajo ponoven prihod turistov in gostov iz sosednjih držav, ki ne bodo vezani na letalski promet, in povečano trošenje domačega prebivalstva, ob podaljšanju unovčenja turističnih bonov pa tudi povečanje števila domačih turistov. Vseeno bo okrevanje “počasno in dolgotrajno”, so sklenili.

Za izvozni del gospodarstva bo medtem po navedbah Banke Slovenije zlasti pomembno, kakšna bo epidemiološka slika in s tem gospodarska aktivnost v glavnih trgovinskih partnericah, še posebej v Nemčiji, Italiji ter Avstriji. Za Slovenijo kot neto izvoznico turističnih storitev bo moč gospodarskega okrevanja delno pogojena tudi z morebitnimi dolgotrajnejšimi spremembami v potovalnih navadah potrošnikov.

V Slovenski turistični organizaciji sicer letos pričakujejo 51-odstotni upad števila turistov pri nas, od tega 74-odstotni upad prihodov tujih turistov. Število turističnih prenočitev naj bi se glede na lani znižalo za 42 odstotkov. “Pričakovana je daljša doba okrevanja, morda celo pet let,” je v začetku meseca na Dnevih slovenskega turizma opozoril gospodarski minister Zdravko Počivalšek.

Ob tem tako delodajalci kot sindikati v panogi pozivajo k dodatnim državnim ukrepom pomoči za turistično panogo. Na zavodu za zaposlovanje se je od začetka epidemije covida-19 do konca oktobra že prijavilo 9500 novih brezposelnih iz panoge gostinstva in turizma, v sektorju pa svarijo, da se bo brez ukrepov, prilagojenih posebej njim, to število še močno povečalo.

STA / Martina Gojkošek