DZ je opravil tretjo obravnavo predloga novele zakona o trgovini, s katero naj bi po načrtih poslancev Levice trgovine ob nedeljah in praznikih zaprli. S tem soglašajo v večini preostalih poslanskih skupin, manj enotni pa so glede izjem. O teh in o sprejemu novele zakona v celoti bodo poslanci glasovali v torek.
“Namen je jasen – priskrbeti 30.000 ljudem, ki delajo v trgovini, proste nedelje. Ti ljudje so v neznosno prekarnem položaju, slabo so plačani, urniki pa nezavidljivi,” je predlog za nedeljsko zaprtje trgovin pojasnil Luka Mesec (Levica)
“Namen je jasen – priskrbeti 30.000 ljudem, ki delajo v trgovini, proste nedelje. Ti ljudje so v neznosno prekarnem položaju, slabo so plačani, urniki pa nezavidljivi,” je predlog za nedeljsko zaprtje trgovin pojasnil Luka Mesec (Levica).
V Levici sicer želijo doseči zaprtje le velikih trgovin ob dela prostih dneh. “Govorimo o velikih tujih korporacijah, ki imajo milijonske dobičke, delavce pa držijo na minimalnih plačah,” je dejala Violeta Tomič (Levica). Njena strankarska kolegica Nataša Sukič je dodala, da bodo manjši trgovci imeli prodajalne lahko odprte, če bodo pripravljeni delati tako, da izkoriščajo sebe in ne delavcev.
Na izkoriščanje delavcev v trgovini je opozoril tudi Marko Bandelli (SAB): “V SAB dajemo prednost pozitivnim vrednotam pred brezglavim potrošništvom, zato bomo soglasno podprli delavke in delavce in jim omogočili zaslužen počitek in čas za družino.”
Nedeljsko zaprtje trgovin podpirajo tudi v SDS in SD, medtem ko v LMŠ po besedah Roberta Pavšiča verjetno ne bodo glasovali enotno. “LMŠ je socialno liberalna stranka, zato slišimo obe strani,” je dejal.
Poslanci DeSUS glede podpore noveli zakona niso enotni, večina pa jo bo podprla, je povedal Robert Polnar. “Izkušnje zaprtja v času epidemije kažejo, da so se nakupi razporedili v preostale dneve v tednu,” je dejal.
Ali je nedeljsko obratovanje trgovin res nujno, je vprašal Mihael Prevc (NSi) in si kar sam odgovoril: “Ne, nakupe potrebščin, ki jih potrebujemo v nedeljo, je mogoče opraviti na vse druge dni v tednu.” Ker ima človek prednost pred kapitalom, so se v njegovi poslanski skupini odločili dati “prednost trgovcem in trgovkam do nedeljskega počitka in preživljanja prostega dne z družinskimi člani”.
Po drugi strani je Branislav Rajić (SMC) pozval k spoštovanju svobodne gospodarske pobude. “Če pride do zaprtja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, bo to vodilo v večje število presežnih trgovskih delavcev, zniževanja plač, odpuščanj in posledično do upada gospodarskih kazalcev,” je opozoril. Predlog novele zakona po njegovih besedah prihaja v neprimernem času in pomeni odmik od vseh razumnih ukrepov, sprejetih v zadnjih mesecih za blažitev posledic koronske krize.
“Če pride do zaprtja trgovin ob nedeljah in dela prostih dneh, bo to vodilo v večje število presežnih trgovskih delavcev, zniževanja plač, odpuščanj in posledično do upada gospodarskih kazalcev,”
Prav zato, ker ne želijo posegati v z ustavo zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, novele zakona ne bodo podprli tudi v SNS. “Spodbujati moramo ljudi, da bi delal čim več, ne pa obratno,” je dejal poslanec te stranke Jani Ivanuša, ki je prepričan, da rešitev ni v zapiranju trgovin, pač pa v boljšem plačilu nedeljskega dela.
K socialnemu dialogu namesto uzakonjanja nedeljskega zaprtja trgovin poziva trgovce in njihove zaposlene tudi vlada. “Vlada se zaveda, da predlog odgovarja na razumljive in upravičene pozive zaposlenih v trgovini,” je dejal državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Simon Zajc. Spomnil pa je, da še do konca leta 2022 velja kolektivna pogodba za dejavnost trgovine, po kateri mora biti večina prodajaln vseh 15 praznikov zaprtih, nedeljsko delo pa je omejeno na 12 nedelj v letu.
Obratovalni čas v domeni trgovca
Ob tem je ugotovil, da se z obravnavano novelo zakona ureja obratovalni čas prodajaln in ne delovnega časa zaposlenih. Vendar je obratovalni čas v domeni trgovca, je opozoril. “V času, ko si s številnimi ukrepi za omilitev in odpravo posledic novega koronavirusa prizadevamo za spodbujanje gospodarske aktivnosti in ohranjanje delovnih mest, je treba ukrepe, ki lahko učinkujejo v nasprotno smer, sprejemati skrbno in z veliko mero odgovornosti,” je mnenje vlade predstavil Zajc.
Medtem ko nedeljskemu zaprtju trgovin izrecno nasprotujejo le v SMC in SNS, pa so poslanci manj enotni glede izjem, kdo vse bi lahko ob dela prostih dneh delal v manjših prodajalnah s površino do 200 kvadratnih metrov, za katere so predlagatelji že uvodoma predvideli izjemo.
Glede teh izjem so poslanci pred počitnicami soglašali, da so lahko ob nedeljah odprte tudi tiste prodajalne samostojnih podjetnikov ali pravnih oseb, v katerih delajo sami ob pomoči dijakov, študentov in upokojencev. Zdaj poskušajo v Levici v zakonsko besedilo vrniti določbo, da je delo ob nedeljah dovoljeno le nosilcem trgovinske dejavnosti oz. njihovim zastopnikom. Sicer se bojijo, da bi lahko ustavno sodišče ugotovilo neskladje z ustavo.
Ali jim bo to uspelo, bo znano v torek, ko bo DZ glasoval tudi o dopolnilu SMC, po katerem bi bile lahko vse trgovine ob nedeljah brez omejitev odprte do največ deset nedelj na leto. “To bi bilo tudi v skladu z referendumskim vprašanjem izpred več kot deset let,” je dejala Monika Gregorčič (SMC).
STA