Slovenija

Vse bolj občutno pomanjkanje kadra, beg možganov, prepad med generacijami …

Jerneja Potočnik, 11.01.24 ob 04:00

Bomo tudi v letošnjem letu še naprej priča obsežni ponudbi prostih delovnih mest ali nas čaka ohlajanje? Kaj za trg dela 2024 pravijo napovedi?

Vse bolj občutno pomanjkanje kadra, beg možganov, prepad med generacijami …

Čeprav se trg dela v primerjavi z razmerami v preteklem letu ni bistveno spremenil, pa je vseeno mogoče zaznati nekaj posebnosti, trendov in problematik, s katerimi bomo soočeni v letošnjem letu.

Za katere gre in kaj se v letu 2024 obeta trgu dela ter trgu študentskega dela?

Problem št. 1 = Pomanjkanje kadra

Pereča problematika, ki je trg dela pestila že v preteklem letu, je pomanjkanje kadra. Slednje bo močno prisotno tudi v 2024 …

»Zares smo prišli do točke, ko so se začeli, da pravega kadra zares primanjkuje, zavedati tudi delodajalci, ki še pred letom niso imeli problemov kako jih privabiti, razvijati in zadržati v svojih sredinah,« ugotavlja direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič, ki ob pogovorih z delodajalci širom po Sloveniji zaznava tudi postopno ohlajanje gospodarstva, ki ga je mogoče zaznati »... po previdnejšem zaposlovanju novega kadra oz, po tem, da so mnogi delodajalci že ustavili novo zaposlovanje in že negotovo zrejo v prihodnost.«

»Sama ocenjujem, da v kolikor bomo šli v Sloveniji v takem tempu (ne)rasti gospodarstva naprej, se bo trg dela začel zelo vidno ohlajati še pred začetkom letošnje pomladi,« še dodaja Saša Boštjančič.

Konec decembra je bilo v Sloveniji registriranih 48.353 brezposelnih oz. 2,5 odstotka več kot novembra in 9,1 odstotka manj kot decembra 2022.

»Pravi boj za prave kadre«

Slovenski trg dela se tako po besedah številnih letos nahaja v primežu pomanjkanja kadra. Toda ne gre le za pomanjkanje kadra, ampak za boj za »prave kadre«.

»Če danes lahko rečemo, da se na trgu dela bije »pravi boj pa prave kadre« ima večina delodajalcev res izzive kako najti oz. privabiti prave kadre oz. talente,« je prepričana direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič: »Razlogov, zakaj je do tega prišlo, je kar nekaj, vsekakor pa sta bistvena dva: demografske spremembe in nizka brezposelnosti.«

Na  Zavodu za zaposlovanje Republike Slovenije se je lani iz evidence odjavilo 64.490 brezposelnih, od teh 41.253 zaradi zaposlitve, kar je 10,3 odstotka manj kot v letu 2022. Na novo se je lani prijavilo 59.662 brezposelnih oseb, kar je 0,2 odstotka manj kot leto prej.

»Poleg tega pa delodajalci poleg specifičnih znanj v potencialnih kandidatih danes iščejo nekaj več«, še dodaja Saša Boštjančič: »To je željo do dela, željo do stalnega učenja, sprejemanje sprememb ter željo po razvoju in pridobivanju kompetenc, ki so danes vse bolj zaželene, kot so agilnost, kreativnost, čustvena inteligenca, samodisciplina, sposobnost delovanja v timu …«

Karierni nasvet leta 2024

»Vsako delo je častno. Če si bomo danes našli delo, ki še vedno ne bo naše »sanjsko«, pa sem še vedno mnenja, da je lažje iskati novo delo, ko tega že imamo in ne takrat, ko smo brez.«

Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala Optius.com

Slednje so vse bolj zaželene tudi pri delodajalcih, ki v svoje ekipe vabijo mlade dijake in študente.

»Pri delodajalcih opažamo, da so na seznamu želenih lastnostih pri mladih predvsem resnost, odzivnost, točnost, zanesljivost in osnovne delovne navade,« pojasnijo na e-Študentskem servisu in dodajo:

»Med kompetencami za delo pa delodajalci dajejo fokus na strokovna znanja s področja dela (nekaj tega se naučijo mladi v šolah, ostalega se priučijo na delovnega mestu) ter na mehke veščine, kot so sposobnost učinkovite komunikacije, sposobnost prilagajanja, sposobnost timskega dela itd. Vsega omenjenega pa se po poročanju mladih in delodajalcev mladi naučijo prav pri študentskem delu in na praksi.«

Vzpon določenih poklicev

Gotovo pa ni mogoče trditi, da bodo trg dela leta 2024 obvladovale le problematične teme … Še naprej bomo namreč beležili rast zaposlovanja v dejavnostih in na delovnih mestih, ki že sedaj ustvarjajo višjo dodano vrednost.

»Zaposlitev in delo bodo dobili in ohranili vsi tisti, ki delajo v poklicih, ki jih poznamo kot deficitarni, kar pomeni, da imajo taka specifična znanja in kompetence, ki jih na trgu dela že danes iščemo »z lučjo pri belem dnevu«,« napoveduje direktorica Optius.com Saša Boštjančič in dodaja:

»Vsekakor pa bodo imeli največjo rast zaposlovanja poklici, ki bodo povezani s starajočo se populacijo - poklici na področju nege in zdravstva, poklici povezani z razvojem novih tehnologij, robotizacije in UI - inženirji in razvijalci ter poklici povezani z ohranjanjem okolja in trajnosti.«

Karierni nasvet leta 2024

»Poiščite si delo, ki ga boste opravljali radi in s srcem. Na delovnem mestu običajno preživimo 1/3 dneva in prav je smo v tem času obkroženi z ljudmi, s katerimi smo radi, da smo v okolju v katerem vidimo smisel in nas to navdihuje.«

Saša Boštjančič, direktorica zaposlitvenega portala Optius.com

Tudi 2024 na trgu dela še vedno veliko prostih delovnih mest

Če so obeti za delodajalce na letošnjem trgu dela nekoliko grenko-sladki, pa to za iskalce dela ne velja. Ti bodo namreč lahko še naprej izbirali med številnimi prostimi delovnimi mesti …

»Števila prostih delovnih mest, kot smo jim priča vse od korona krize in vse do danes, še nikoli ni bilo tako veliko v Sloveniji odkar pomnim, tako da tisti, ki ima željo do dela, si bo delo v teh časih zagotovo našel,« poudarja Saša Boštjančič, ki dodaja, da je tako iskalec dela trenutno v poziciji, ko lahko izbira ter jasno naglasi svoje zahteve. Katere so?

»Torej želijo si dobro plačilo za dobro opravljeno delo, dobre odnose in urejeno delovno okolje, možnost lažjega usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja, možnost dela od doma, …,« zahteve (novih) iskalcev zaposlitve opiše direktorica Optius.com, ene največjih zaposlitvenih platform.

Temu se morajo tako prilagoditi tudi delodajalci, slednje pa opaža tudi Saša Boštjančič: »Vesela sem, da je danes vse več delodajalcev, ki se zaveda da so njihovi zaposleni, njihov največji kapital. Kar pomeni, da veliko sredstev in časa namenjajo privabljanju, razvijanju in zadrževanju sodelavcev.«

V preteklem letu je bilo po svežih podatkih Zavoda za zaposlovanje največ prostih delovnih mest na voljo za delavce za preprosta dela pri visokih gradnjah, za čistilce, strežnike in gospodinjske pomočnike ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah, za delavce za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev, prodajalce, delavce za preprosta dela pri nizkih gradnjah in strokovne sodelavce za zdravstveno nego.

Ali trendi veljajo tudi na študentskem trgu dela?

Tudi na študentskem trgu dela razmere niso kaj bistveno drugačne. Kot nam pojasnijo na e-Študentskem servisu, tudi tam ponudba delodajalcev presega povpraševanje s strani mladih v vseh segmentih študentskega dela.

»Na današnji dan imamo okrog 2.750 objavljenih prostih del, dijake in študente pa je težje dobiti,« povedo na e-Študentskem servisu: »Razlog je v tem, da so generacije dijakov in študentov veliko manjše. To je zaradi demografije, poleg tega je urejena šolska in visokošolska zakonodaja, zato ni več fiktivnih študentov, pavzerji nimajo statusa, prepisi in ponavljanja so omejena, servisi imamo direkten dostop v baze ministrstva za preverjanje statusa itd.«

»Poleg tega so mladi postali bolj karierno ozaveščeni, kar pomeni, da vsaj v višjih letnikih študija oziroma ob zaključku srednješolskega izobraževanja bolj strateško izbirajo študentska dela - izbirajo tista pri uglednih/dobrih delodajalcih, kjer razvijajo pomembne kompetence - poklicno specifične in prenosljive/mehke), ki so povezana s smerjo izobraževanja in želenim poklicnim področjem ter vodijo do redne zaposlitve.«

Podatki ZPIZ kažejo, da mladi v povprečju delajo 2,5 meseca na leto. Povprečni letni zaslužek mladih iz študentskega dela je v letu 2022 znašal 3.233 evrov bruto, kar je 2.732 evrov neto na leto oz. 228 € neto na mesečni ravni.

Vseeno pa se tudi trg študentskih del nahaja pred točko rahlega ohlajanja oziroma kot povedo na e-Študentskem servisu: »Kljub temu, da ponudba presega povpraševanje, je v zadnjih 6 mesecih zaznati upad ponudbe oz. prostih del. Menimo, da se bo takšen trend nadaljeval tudi v letu 2024. Prav tako pa je študentsko delo v Sloveniji po številu opravljenih ur v zadnjih 15 letih upadlo kar za polovico!«

Na področju študentskega dela je mogoče prepoznati še nekaj drugih trendov, ki bodo zaznamovali trg dela v 2024. Še naprej bodo bolj iskani kadri s področij IT, elektrotehnike, strojništva, digitalnega marketinga, poučevanja in turizma, medtem ko bo še naprej najtežje zapolniti delovna mesta v gostinstvu, turizmu in prodaji.

»Prav tako delodajalci težje najdejo kandidate za najnižje plačana dela - za delo po minimalni urni postavki se mladi ne odločajo radi, takšnih del je okrog 18 %,« pojasnjujejo na e-Študentskem servisu.

Karierni nasvet 2024

»Če ne preizkusiš, ne veš - mladim svetujemo, da čas šolanja posvetijo seveda najprej šolskim/študijskim obveznostim, del prostega časa pa naj vsaj med počitnicami namenijo raziskovanju in spoznavanju trga dela.«

e-Študentski servis

Nove generacije z novimi pričakovanji in zahtevami

Izziv za delodajalce tu in tam predstavljajo tudi mladi sami. Kot opaža direktorica Optius.com Saša Boštjančič, je namreč vsaka generacija, ki stopa na trg dela, drugačna in edinstvena: »Delodajalcem je sedaj najbolj nerazumljiva generacija Y (rojena med 1981 – 1995) in Z generacija (rojena po 1996 letu), čeprav osebno menim, da ima vsaka generacija svoje pluse in minuse.«

»Tudi moja, to je X generacija. Vsekakor pa imata Y in Z generaciji nekaj kar je starejšim generacijam izziv to so: Y in Z si imajo nova in sveža znanja, ideje, so nadpovprečno digitalno pismeni, imajo velik čut do ranljivih skupin, ohranjanja okolja, željo po stalnem izobraževanju, napredovanju, so radovedni, želijo si takojšnih povratnih informacij, želijo biti del tima in biti vključeni, … želijo si več svobode, samostojnega dela, poklicno in posebno rast,« še pojasnjuje.

Mladi so tako na trgu dela pri svojih zahtevah in pričakovanjih neomajni. »Mladi si želijo v delu, ki ga bodo opravljali, videti smisel. Ko tega ne bo več, bodo službo zamenjali takoj in večkrat,« opaža direktorica zaposlitvenega portala Optius.com:

»Želijo si dobro plačilo za dobro opravljeno delo in več prostega časa in če res ni nujno, po končanem delovnem dnevu, za delodajalca ne želijo biti več tisti dan dosegljivi. In prav zaradi dostopa do velike količine informacij so hitri, prilagodljivi, inovativni, praktični in iznajdljivi.«

Vse manj mladih dela v času šolanja

»Delodajalci se prav tako srečujejo s pomanjkanjem študentov in dijakov za študentsko delo zaradi manjših generacij ter zato, ker imajo danes status dijaka in študenta res samo še tisti, ki se resnično šolajo,« dodajajo na e-Študentskem servisu in nadaljujejo:

»Mladi med šolskim letom praviloma nimajo časa oz. imajo manj časa zaradi študijskih obveznosti, ki so njihova primarna dejavnost. Več kot 70 % vsega študentskega dela zato mladi opravijo v času poletnih počitnic. Pri mladih je šolanje njihova primarna obveznost, zato jim sistem študentskega dela omogoča, da si študentsko delo razporedijo na čas, ko nimajo šolskih oz. študijskih obveznosti.«

Karierni nasvet 2024

»Mladim priporočamo, da študentsko delo izkoristijo kot most do redne zaposlitve, delodajalcem pa, da spoznajo bodoče kandidate za zaposlitev že v času šolanja in si s tem zagotovijo najboljše kadre.« 

e-Študentski servis

»Mladi radi poprimejo za občasna dela tudi v popoldanskem času, ob koncu tedna, ko jim čas to dopušča in s tem v času velikega pomanjkanja redne delovne sile razbremenijo redno zaposlene in omogočajo delodajalcem, da je zaradi stanja na trgu dela njihova dejavnost čim manj okrnjena.«

Kaj pa izzivi?

Mlade na trgu dela pestijo še nekateri drugi izzivi. Tako nam na e-Študentskem servisu pojasnijo, da predvsem mladoletni dijaki pogosto potožijo, da jim delodajalci ne dajo priložnosti in raje vzamejo na počitniško delo polnoletne kolege.

»Prav tako včasih dobimo pobude s strani tujih dijakov in študentov, da si želijo, da bi bili delodajalci bolj vključujoči in bi jim namenili več priložnosti za delo,« pojasnijo in dodajo: »Med 100.000 dijaki in študenti, ki opravljajo vsaj eno uro študentskega dela v letu, je namreč po naših ocenah okrog 8.000 tujih dijakov in študentov.«

»Pri iskanju dela mlade najbolj moti neodzivnost delodajalcev, zato jim svetujemo, da kandidate, ki se prijavijo na delo, obvestijo o (ne)izbranosti,« poudarjajo na e-Študentskem servisu.

Kljub izzivom pa na e-Študentskem servisu mladim, ki stopajo na trg dela, namenijo nekaj vzpodbudnih besed: »Za zaposlitev se mladim ni treba bati, saj bo delovne sile vedno bolj primanjkovalo in bodo mladi lahko izbirali med več možnostmi. Na drugi strani pa bodo delodajalci tekmovali med sabo za najboljše kadre in študentsko delo je izjemna priložnost, da si z vključevanjem mladih že kot dijakov v času počitnic oblikujejo kader, ki ga bo njihova organizacija potrebovala v prihodnosti.«

Slon v sobi, o katerem moramo spregovoriti

Problematika tako »navadnega« kot študentskega trga dela pa je tudi izziv bega možganov, ki v Sloveniji sicer ni nov, pa vendar predvsem v luči pomanjkanja kadra predstavlja vedno aktualno težavo.

»Sama ocenjujem, da se Slovenija premalo zaveda, kaj pomeni »beg možganov«, saj kot kažejo zadnji podatki, se izobraženi mladi iz tujine vse manj vračajo domov,« razmišlja direktorica Optius.com Saša Boštjančič:

»Podatki kažejo, da ob zaključku študija za npr. pridobitev poklic zdravnika v takega bodočega strokovnjaka iz Slovenskega proračuna investiramo cca. 100.000 EUR. Škoda za Slovenijo in Slovence je največja takrat, ko se nadpovprečno izobražen kader, v katerega smo leta vlagali in čakali in ki bi ga doma zelo potrebovali, zaradi boljših pogojev plačila in dela odloči za delo in življenje v tujini.«

Boštjančič doda še: »Po drugi strani pa mladi izobraženi Slovenci, ki si izkušnje in kariero gradijo v tujini, pravijo, da bi se z veseljem vrnili domov, če bi jim delodajalci doma omogočili bolj vzpodbudne pogoje za tako odločitev v smislu boljšega plačila, kariernega napredovanja, dodatnega in izobraževanja, pomagali z rešitvijo stanovanjske problematike, pomoči pri partnerju-tujcu ,…«

»Boriti bi se morali za prav za vsakega mladega, ki odide v tujino«

Do izkušenj v tujini so odprte predvsem mlajše generacije, ki se odhodov v tujino poslužujejo tako za pridobivanje izkušenj kot za študij v tujini, pri čemer se, kot nam po podatki Društva Vtis pojasnijo na e-Študentskem servisu, v Slovenijo po končanem študiju v tujini vrne približno tretjina mladih.

»Glede na pomanjkanje delovno-sposobnega prebivalstva bi se morali v Sloveniji boriti prav za vsakega mladega, ki odide v tujino, da bi se vrnil nazaj,« so tako prepričani na e-Študentskem servisu, kjer pa dodajo še:

»Opažamo pa tudi obraten fenomen. Da je med 100.000 dijaki in študenti, ki pri nas opravljajo študentsko delo, okrog 8.000 tujih dijakov in študentov. Mnogi nam po končanem študiju potožijo, da imajo kljub dobremu znanju slovenskega jezika ter slovenski diplomi kar veliko birokratskih zapletov, ko želijo ostati v Sloveniji in se tukaj redno zaposliti.«