Vlado Šega: “Namesto da bi vlagali v obnovljive vire, vlagamo v »požrešno« krovno družbo in rešujemo Teš”

V Sloveniji še vedno odmeva novica, da je nadzorni svet Holdinga Slovenske elektrarne z mesta generalnega direktorja razrešil Stojana Nikolića. Na njegovo mesto so nadzorniki, ki so bili v večini prav tako zamenjani, imenovali Viktorja Vračarja.

Na vnovično, že deveto menjavo direktorja krovne družbe v desetih letih, se je odzval Vlado Šega, predsednik sveta delavcev Dravskih elektrarn Maribor in predsednik svetov delavcev Slovenije:

Vladu Šegi pa smo posredovali tudi naša novinarska vprašanja:

Kaj ta vnovična menjava direktorja pomeni za Holding Slovenske elektarne?

Podobno kot vse dosedanje razrešitve tudi ta pomeni ponovno cepetanje na mestu, ukvarjanje s samim sabo, verjetno nove korporativne zadeve, hkrati pa to pomeni zastoj znanja in projektov, tudi Dravskih elektrarn. Namesto da bi vlagali v obnovljive vire, reševali težave v družbi, se ukvarjamo sami s sabo. Hkrati pa to pomeni precej nekih novih dodatnih mest v krovni družbi.

Infrastrukturna podjetja, sploh energetika, morajo biti pod vplivom strategije države na tem področju. Vlada je v vseh teh letih počela zgolj to, da si je utrdila oblast v teh podjetjih, ni pa bilo strateškega načrtovanja. Praktično že 20 let nimamo strategije razvoja energetike.

Namesto da bi vlagali v obnovljive vire, reševali težave v družbi, se ukvarjamo sami s sabo. Hkrati pa to pomeni precej nekih novih dodatnih mest v krovni družbi.

Da ne bo pomote, vedno sem kritičen do vseh direktorjev, jih ne ocenjujem po človeški plati. Težave so predvsem v neprestanih zamenjavah. Krovna družba ima preveliko moč. Hoče se ukvarjat z vsem, kar se dogaja v skupini, ob tem pa praktično nima nobenega znanja in izkušenj.

Kaj pa vse to pomeni za razvoj Dravskih elektrarn Maribor?

Nič kaj dobrega. Imamo precej dobrih projektov, ki ležijo v predalih. Dravske elektrarne imajo sicer velik finančni potencial, saj je razlika med našo stroškovno ceno in priznano energijo skoraj 30 evrov, kar nanese skoraj od 80 do 100 milijonov evrov letno. To je velik investicijski potencial, ki – namesto da bi ga vlagali v obnovljive vire – ga vlagamo v »požrešno« krovno družbo in tudi rešujemo Teš.

Lahko naštejete nekaj projektov Dravskih elektrarn Maribor

Fotovoltaični sistem, baterijski kompleks, izkoriščanje biotermične energije v Prekmurju, črpalna Hidroelektrarna Kozjak (daleč najboljši in ekonomični hranilnik).

Dravske elektrarne imajo sicer velik finančni potencial, saj je razlika med našo stroškovno ceno in priznano energijo skoraj 30 evrov, kar nanese skoraj od 80 do 100 milijonov evrov letno

V povezavi s projektom hidroelektrarn na reki Muri že dolgo ne govorimo več o postavitvi osmih hidroelektrarn, govorimo samo o dveh, in to več niso hidroelektrarne kot take, temveč gre za večnamenske objekte. Vključujejo skrb za podtalnico, protipoplavno zaščito. Z dogovorom z okoljevarstveniki bi lahko te večnamenske objekte pametno umestili v prostor. Ta projekt zdaj stoji, tudi zaradi srednje Save. Moje osebno mnenje je, da je tudi financiranje srednje- in spodnjesavskih elektrarn delno vplivalo na to zgodbo.

Kako je urejeno upravljanje znotraj holdinga?

Holding Slovenskih elektrarn je edina družba v Sloveniji, ki nima ustavne pravice sodelovanja pri upravljanju. To pomeni, da odvisne družbe nimamo možnosti imeti svojih predstavnikov zaposlenih v organih upravljanja. Predstavnikov zaposlenih ni niti v nadzornem svetu. Pred osmimi leti so nas zelo nesramno izrinili iz nadzornega sveta holdinga in takšnega primera, da bi krovna družba sama imenovala predstavnike v nadzorni svet krovne družbe, ni nikjer v Sloveniji, pa tudi – preverjeno – nikjer v Evropi. To je unikum, ki ga dopušča ta naša preveč nedorečena zakonodaja. Praktično 3000 zaposlenih nima nobenega vpliva in dostopa do informacij.

Odvisne družbe nimamo možnosti imeti svojih predstavnikov zaposlenih v organih upravljanja. Predstavnikov zaposlenih ni niti v nadzornem svetu.

Sprva smo sicer imeli dogovor, da mora biti v 9-članskem nadzornem svetu najmanj tretjina predstavnikov zaposlenih. Po dogovoru so dva predstavnika od treh izbrale odvisne družbe – skupni svet delavcev, enega predstavnika pa svet delavcev holdinga. Potem pa so izkoristili pomanjkljivost v zakonu in imenovali svoje tri, in to ravno takrat,  ko bi Dravske elektrarne prvič po 12 letih morale priti v nadzorni svet. Tako praktično 3000 zaposlenih v odvisnih družbah nima svojega predstavnika v nadzornem svetu. Istočasno pa nam je ta nadzorni svet potrdil ukinitev nadzornih svetov v samim odvisnih družbah. V nadzornem svetu so samo predstavniki krovne družbe, to pomeni ljudje, ki so »zlizani« s poslovodstvom holdinga.

Direktor holdinga ne sprejema nikakršne odgovornosti, vsa odgovornost je na direktorjih odvisnih družb.

Poleg tega odvisne družbe zdaj v holdingu nimajo več nadzornih svetov. Ker v d.o.o.-jih ni nujen nadzorni svet. Nadzorni svet je tampon cona med poslovodstvom, ki skrbi za dobrobit družbe, in lastnikom, ki zagovarja svoje interese. Te tampon cone ni in zdaj korporativno upravljanje v skupini deluje tako, da skoraj slehernik iz holdinga komandira nas v odvisnih družbah. S tem, da direktor holdinga ne sprejema nikakršne odgovornosti, vsa odgovornost je na direktorjih odvisnih družb. Vmes ni nadzornega sveta, ki bi zadeve potrjeval. Navodila se opravljajo telefonsko in po elektronski pošti in to seveda ni korporativno upravljanje, da lastnik daje neposredno navodila. To je popolnoma zgrešeno.

Koliko je odvisnih družb znotraj holdinga?

Omembe vredne so štiri; Soške elektrarne, Termoelektrarna Šoštanj, Premogovnik Velenje in Dravske elektrarne. Omenim lahko še Termoelektrarno Trbovlje in Holding HS Invest, ki je v Mariboru.