Vlada je danes sprejela predlog interventnega zakona za odpravo posledic katastrofalnih poplav in plazov v začetku tega meseca in ga po nujnem postopku poslala v DZ. Zakonski predlog vsebuje ukrepe za pomoč prebivalstvu, podjetjem, občinam in kmetom ter ukrepe za nujno sanacijo javne infrastrukture, vključno z vodotoki, ter pospešitev postopkov.

Oprostitev plačila elektrike, plina, vrtca …

Ker je bila vremenska nesreča, ki je prizadela velik del Slovenije, največja v zgodovini samostojne države, se je vlada po besedah ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik odločila za poseben interventni zakon. Kot je povedala po seji vlade, želi namreč država čim hitreje pomagati prizadetim ljudem v poplavah, da spet normalno zaživijo.

Med ukrepi je ministrica navedla širitev skupin upravičencev za izplačilo solidarnostne pomoči, začasno zagotovitev stanovanj za starejše in tiste, ki ne morejo poskrbeti zase, oprostitev plačila elektrike, zemeljskega plina. Prav tako predlog interventnega zakona predvideva odlog plačila pri potrošniških kreditih, davčne razbremenitve, oprostitve plačila stroškov listin in sodnih taks.

Starši iz prizadetih gospodinjstev bodo oproščeni plačila vrtca, če ga otroci v tem času niso mogli obiskovati. Ministrica je navedla tudi brezplačno prehrano za šolajoče in oprostitev plačila domske oskrbnine za dijake.

Takšna bo denarna socialna pomoč

Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je izpostavil solidarnostno, izredno denarno socialno pomoč. “Če vam je poplavilo hišo, se oglasite na centru za socialno delo, povejte, kaj se je zgodilo in lahko prejmete enkratni znesek v skupnem seštevku do sedemkratnika minimalnih kratkoročnih življenjskih stroškov.” To pomeni za samsko osebo, če je brezposelna, 3257 evrov, če je zaposlena, 3513 evrov, za štiričlansko družino, če sta starša brezposelna, 8957 evrov, če sta starša zaposlena pa 11.466 evrov.

Pri naštetem gre za maksimalne zneske te enkratne pomoči, znesek pa “seveda ne sme presegati višine škode, ki ste jo utrpeli“. Ob tem je Mesec izpostavil, da bodo ljudje najprej dobili izplačilo, potem pa bodo dokazovali škodo z računi, ker na vladi želijo, da je pomoč čimprejšnja. Do pomoči se bo dostopalo z vlogami na centre za socialno delo, zato Mesec tiste, ki so utrpeli škodo, poziva, naj čim prej vložijo vlogo na center za socialno delo za to solidarnostno pomoč.

Zakonski predlog naj bi DZ po napovedih sprejemal že naslednji teden, tako da bo lahko začel veljati s 1. septembrom. Večina ukrepov, ki so zajeti v interventnem zakonu, bo veljala do 31. decembra.

Zakon uvaja tudi subvencijo za najem stanovanja za vse, ki jim je poplava zalila stanovanjsko nepremičnino in ne morejo več živeti v svojih hišah ali stanovanjih. “Če boste šli v tržni najem, ste upravičeni do subvencije za najemnino stanovanj,” je pojasnil Mesec. Starejši od 65 let, ki jim je poplavilo hišo, pa so upravičeni do kriznih namestitev, brezplačnih nastanitev v domovih za starejše, poroča STA.

Obvezni prispevek ali delovna sobota?

Vlada bo po poplavah uvedla obvezni prispevek za obnovo. Gre za podobno rešitev kot pri obnovi popotresnega Posočja, ko je šlo za obvezni prispevek, ki so ga plačali zaposleni. Obvezni prispevek se bo plačal v dveh obrokih, en letos, en v prihodnjem letu. Zaposleni bomo tako plačali prispevek v deležu dohodnine, šlo naj bi za okoli 0,3 odstotka dohodnine, je pojasnil minister Luka Mesec. V enakem znesku bo prispevalo gospodarstvo.

Mesec je pojasnil še, da tega prispevka ne v dohodnini ne bo treba izplačati, če bo oseba oddelala solidarnostno soboto. Potem bo treba oddelati dve delovni soboti, eno letos, eno prihodnje leto.