Vlada je danes skladno z napovedmi na dopisni seji potrdila predlog zakona o obnovi in razvoju po avgustovski ujmi. Zakonski predlog vsebuje okoli 150 členov in posega na številna področja, omogočil pa naj bi hitro obnovo in normalizacijo razmer na prizadetih območjih ter postavil temelje za nadaljnji razvoj in večjo odpornost na naravne nesreče.

Ureja več področij

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po dopisni seji izrazil zadovoljstvo, da vlada le nekaj več kot tri mesece po največji naravni nesreči v zgodovini samostojne države sprejema zakonski predlog, ki vzpostavlja mehanizme za hitrejšo obnovo po ujmi, zaščito pred naravnimi nesrečami v prihodnosti in pospešitev razvoja na prizadetih območjih.

Obsežni zakonski predlog s polnim imenom predlog zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev v okoli 150 členih ureja področja, kot so pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, gradnja infrastrukture, urejanje vodotokov, pospešitev administrativnih postopkov, hitrejše javno naročanje, kmetijstvo, varstvo okolja, varovanje kulturne dediščine, zdravje, psihosocialna pomoč, razvoj, socialne zadeve in pa viri za financiranje obnove ter ureditev zbiranja in porabe sredstev.

Prav predvideni dodatni viri za financiranje obnove so v gospodarstvu povzročili veliko nezadovoljstva. Boštjančič je danes spomnil, da zakonski predlog kot dodatne vire predvideva začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja), del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov (za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje).

Izplačanih že 420 milijonov evrov javnih sredstev

Namenski viri za financiranje obnove se bodo zbirali na posebnem proračunskem skladu, ločeno od ostalih proračunskih sredstev. Poleg prilivov od omenjenih dodatnih virov se bodo nanj stekali proračunsko financiranje, podprto tudi z evropskimi sredstvi, in prejemki od donacij ter solidarnostnih sobot. Boštjančič je znova zagotovil, da bo poleg nadzora nad porabo sredstev omogočena tudi velika preglednost, saj se ureja proaktivna javna objava podatkov o porabljenih in pridobljenih sredstvih, tudi o donacijah, če bodo donatorji za to dali soglasje.

Do sredine novembra je bilo po ministrovih besedah iz proračuna že izplačanih 420 milijonov evrov javnih sredstev, javnost pa lahko informacije o prejemnikih sredstev že zdaj vidi na spletnih straneh ministrstva. Podatki se bodo osveževali enkrat tedensko, seznami bodo v prihodnje še bolj podrobni, izboljšan bo tudi grafični prikaz, je napovedal.

Vlada bo zdaj zakonski predlog po nujnem postopku poslala v DZ. Ta naj bi ga sprejel do konca leta, da bo lahko začel veljati s 1. januarjem.

STA