Prihodki so načrtovani v višini 12,54 milijarde evrov, kar je približno milijardo več kot v veljavnem proračunu, zgornja meja odhodkov pa je 14,60 milijarde evrov ali okoli 600 milijonov evrov več. Načrtovani primanjkljaj je tako nekaj nad dvema milijardama evrov.
Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci po seji vlade spomnil, da je morala vlada rebalans s spremljajočimi proračunskimi dokumenti pripraviti, ker je ugotovila, da je lani jeseni sprejeti veljavni proračun neuravnotežen in ga ni mogoče uravnotežiti z drugimi ukrepi.
Vlada želi delovati pregledno
Ob tem je ponovil pojasnila z novinarske konference minuli petek, da je bilo v proračunu za letos predvidene približno 330 milijonov evrov proračunske rezerve, a sta prejšnja vlada in DZ s številnimi ukrepi, sprejetih po potrditvi proračuna, ustvarila za več kot milijardo evrov dodatnih obveznosti oziroma nižjih prihodkov.
Z rebalansom se po Boštjančičevih besedah vlada odziva tudi na nepredvidljive gospodarske in javnofinančne razmere, ki izhajajo iz vojne v Ukrajini in posledic na energetskih trgih. Predlog rebalansa tako že vključuje učinke sprejetih in načrtovanih ukrepov za blaženje posledic draginje.
Vlada želi po ministrovih besedah delovati pregledno in financirati obveznosti, ki nastajajo, iz ustreznih proračunskih postavk.
Boštjančič je medtem spomnil, da se je prejšnja vlada lani pripravi rebalansa izognila. Namesto tega je prek javnofinančnega odloka DZ le dvignil zgornjo dovoljeno mejo porabe. Natančnejših pojasnil pri tem, tako minister, ni bilo, edina razlaga so bile povečane potrebe za obvladovanje koronske krize.
Vlada želi po Boštjančičevih navedbah ohraniti tudi razvojno naravnanost proračuna in razmeroma visoko raven investicij. Te bodo financirane iz sklada za okrevanje in odpornost, v okviru katerega Sloveniji do konca 2026 pripada 1,49 milijarde evrov nepovratnih sredstev in do 3,2 milijarde evrov posojil, obenem pa lahko v tem in prihodnjem letu porabi še približno milijardo evrov kohezijskih sredstev iz obdobja 2014-2020.
Proračunski primanjkljaj v višini nekaj več kot dve milijardi evrov
Zato je vlada oblikovala dovolj visoko mejo odhodkov, da lahko država, občine, podjetja in drugi upravičenci ta denar uspešno počrpajo. Zgornja meja proračunskih odhodkov je tako določena pri 14,60 milijarde evrov, kar je najvišja predvidena proračunska poraba v času samostojne Slovenije in okoli 600 milijonov evrov več od sprejetega proračuna. Minister je ob tem pripomnil, da morda na koncu poraba ne bo tako visoka.
Prihodki so medtem predvideni v višini 12,54 milijarde evrov evrov, kar je približno milijardo evrov evrov več kot v veljavnem proračunu. Prihodki so tako precej višji od pričakovanj, pri čemer je minister opozoril, da je to v pomembni meri zaradi visoke inflacije in da se bo v nadaljevanju leta ta učinek ob predvidenem ohlajanju gospodarske dejavnosti umirjal.
Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini nekaj več kot dve milijardi evrov.
Boštjančič je pri tem pojasnil, da bodo nekateri resorji dobili več kot v veljavnem proračunu, tisti, ki so ocenili, da ne bodo mogli porabiti vsega, pa manj. A že v petek je strnil, da nihče ne bo dobil manj, kot je želel oziroma je sposoben porabiti.
Minister se je odzval tudi na kritike fiskalnega sveta, da namerava vlada povečanje letošnjih proračunskih prihodkov na račun visoke inflacije porabiti za večjo porabo, in ne za zniževanje dolga, in da se bo z uresničitvijo napovedanega dviga dovoljene porabe nadaljevala praksa iz preteklih dveh let, “ko je bilo proračunsko načrtovanje v času izjemnih okoliščin netransparentno in neverodostojno”.
Kot je dejal, letos za razliko od opisane prakse prejšnje vlade sledijo vsem zakonsko določenim postopkom. Obrazložitev rebalansa je tako na 40 straneh, zato “težko sprejme kritiko”, da so netransparentni. Znova je tudi zanikal, da gre za pretirano trošenje, saj gre za tehnični rebalans, ki ob novi oceni prihodkov prilagaja proračun obveznostim, nastalim od sprejema veljavnega dokumenta.
Ni pa želel minister podrobneje govoriti o pripravi predloga sprememb proračuna za 2023 in proračuna za 2024. Po njegovih besedah poteka intenzivna in naporna zadnja faza pogovorov in usklajevanj s proračunskimi uporabniki. Boštjančič računa, da bodo dokumenti prihodnji teden usklajeni na ravni vlade, nato sledi usklajevanje na ravni koalicije. V DZ bodo vloženi do konca septembra, je zagotovil.
STA
