Vlada je na dopisni seji po nujnem postopku sprejela predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki bo pripomogel k večji dostopnosti in učinkovitosti zdravstvenega sistema, so sporočili z urada vlade za komuniciranje (Ukom). Predlog med drugim predvideva omejitev višine bolniškega nadomestila na 2,5-kratnik povprečne plače.
Podaljšanje bremena na delodajalca
Na področju absentizma zakon predlaga več ukrepov, med njimi skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila za čas odsotnosti v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja, in sicer tako, da se podaljša obdobje bolniškega nadomestila v breme delodajalca na 30 dni. Prav tako bi se po predlogu zakona višina nadomestila ohranila na isti ravni celoten čas odsotnosti, zgornja meja višine nadomestila pa določila na 2,5-kratnik povprečne plače.
Predlog zakona predvideva tudi določene trajne in začasne nujne ukrepe na področju zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, zdravstvene dejavnosti, absentizma in poklicev v zdravstveni dejavnosti, s čimer bi odpravil nekatere organizacijske slabosti zdravstvenega sistema in nerazumno dolge čakalne dobe, so pojasnili pri Ukomu.
Izredni razpisi specializacij
Predlog zakona bo v letih 2023 in 2024 po njihovih navedbah omogočil objavo izrednega razpisa specializacij. Razširil bo seznam upravičencev do dodatka za izbiro specializacije iz družinske medicine. Po predlogu zakona bodo tudi zdravniki, ki jim bo specializacija iz družinske medicine prvič odobrena v letu 2024, za čas trajanja specializacije upravičeni do mesečnega dodatka v višini tisoč evrov bruto.
Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti, vključno s koncesionarji. “S predlaganim členom se za izvajalce neprekinjene nujne zdravniške pomoči zagotovi lažjo organizacijo dela, za zdravnike, ki se vključujejo v nujno zdravstveno varstvo, pa enakomernejše obremenitve,” navaja Ukom.
Dostop do podatkov ZZZS
Ministrstvu za zdravje bo zakon omogočil neposreden dostop do agregiranih in anonimiziranih podatkov iz podatkovnega skladišča Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Ob tem poudarjajo, da ministrstvo ne bo imelo dostopa do osebnih podatkov in da iz prejetih podatkov ne bo mogoče določiti posameznika oziroma dostopati do njegove zdravstvene dokumentacije ali podatkov, ki izhajajo iz nje.
Predlog zakona podrobneje določa tudi način pobiranja obveznega zdravstvenega prispevka.
Predlog zakona bi do 31. decembra 2025 podaljšal ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika na stopnjo B2 za posamezne poklice v zdravstveni dejavnosti, in sicer za diplomirane medicinske sestre, diplomirane babice in magistre farmacije.
