Vklapljajo se oranžni in rdeči alarmi, ampak kaj pomenijo, če jih vsi ne vidijo? Slovenija še vedno nima vzpostavljenega sistema alarmiranja, ki bi potekal preko mobilnih telefonov. Sirene, radio, TV in digitalni mediji so glavna sredstva informiranja ob alarmih. Prebivalci tako pridejo do podatkov preko medijev, ki pa jih vsi ne spremljajo. Opozorilo torej ne doseže vseh. Hitro alarmiranje je sicer ključnega pomena v mnogih morebitnih nevarnih situacijah, kot so okužena voda, požar, razne nesreče.
Zamujamo že pet let
“Prebivalce obveščamo in alarmiramo prek sistema javnega alarmiranja v kombinaciji s sporočili, ki jih ob alarmih posredujemo prek medijev javnega obveščanja, predvsem prvega programa Radia Slovenija, Prvega programa TV Slovenija in lokalnih radijskih in televizijskih postaj,” so za Žurnal24 pojasnili na Upravi za zaščito in reševanje (URSZR).
Kot pravijo na upravi, bi naj sistem javnega alarmiranja deloval, ampak še ni v celoti prenovljen. Slovenija s prenovo sistema hitrega alarmiranja zamuja že pet let, od leta 2017 obveznost vzpostavitve takega sistema zapisana v zakonu, toda to se v praksi doslej ni zgodilo.
SMS alarmiranje ima številne prednosti
Opozorila, ki jih prejmemo na mobilni telefon, so neposredna komunikacija, ki je hitrejša in ima večji doseg kot informiranje preko medijev. Ob sireni se lahko pojavi zmeda, prav tako je problem v prostorih, kamor zaradi dobro izoliranih oken zvok ne seže. Težava nastane tudi pri alarmiranju gluhih in naglušnih. Strošek delovanja in vzdrževanja je medtem nižji kot pri klasičnih sirenah. Tovrsten način komuniciranja prav tako lažje omogoča pridobitev podatka o številu tistih, ki so bili alarmirani, kar je koristno v primeru evakuacije.
V Telekomu so medtem pojasnili, da so predlog tehnične rešitve podali že pred časom, toda potrebna je enotna sistemska rešitev na ravni države, hkrati pa je tovrstno obveščanje potrebno tudi ustrezno zakonsko urediti, navaja Žurnal24. “Področje bo urejal novi Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2), ki je trenutno v obravnavi v državnem zboru, hkrati pa morajo pristojni državni organi sprejeti usmeritve glede tehnične izvedbe tovrstnega obveščanja.”
Kaj se dogaja z zakonom?
Zakon je že prestal prvo branje v državnem zboru, izglasovano je bilo, da je primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog zakona predvideva vzpostavitev sistema javnega obveščanja in alarmiranja, tako da se bo s pošiljanjem opozoril uporabnikom na njihove mobilne telefone v primeru naravne nesreče ali drugih izrednih razmer učinkoviteje varovalo njihova življenja in premoženje.
Vse stroške obveščanja in alarmiranja državljanov bo sicer krila država, tudi obveščanje in alarmiranje prek pametnih mobilnih telefonov, razen stroškov prenosa podatkov.
“V prvi fazi bomo omogočili obveščanje in alarmiranje prek aplikacije. Kasneje, ko bodo operaterji mobilne telefonije omogočili to možnost, pa tudi prek Cell Broadcast (CB) ali sorodne storitve alarmiranja. Prav tako bomo omogočili obveščanje in alarmiranje prek sporočil, ki se prenašajo prek radijskih sprejemnikov in sporočil prek televizijskih programov kabelskih ponudnikov,” so še za omenjen medij pojasnili na URSZR.
