Poslanske skupine so večinoma napovedale podporo predlogu novele kazenskega zakonika, s katero spreminjajo nekatere določbe glede mučenja živali. Ob tem so v več poslanskih skupinah kritični do omilitve predloga zakona v primerjavi s prvotnim, ki so ga predlagali poslanci ZL.
Predlog novele zakonika zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali
Predlog novele zakonika so pripravili v ZL, podpise zanj pa so prispevali tudi koalicijski in nepovezani poslanci. Na matičnem odboru za pravosodje pa so predlagane rešitve precej omilili, tako da predlog novele zakonika zdaj le zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali. Na novo pa se kot kaznivo dejanje določa organizacija borb živali in vzreja živali za borbe, kar je po trenutni zakonodaji opredeljeno kot prekršek.
Majhen korak v pravo smer
Poslanka ZL Violeta Tomič je opozorila, da s temi spremembami v zakoniku ni več celovitih rešitev, zgolj majhen korak v pravo smer. S predlaganimi rešitvami se tako ne daje signala, da država ne bo več tolerirala mučenja živali. Nad tem, kar je ostalo med zakonskimi spremembami, ni navdušena, a bodo poslanci ZL rešitve kljub temu podprli.
Po mnenju Bojana Dobovška iz poslanske skupine nepovezanih poslancev je novela zakonika obetala, a je na koncu v predlogu ostalo le malo ukrepov. Zato pričakuje, da bo vlada kmalu predstavila celovite rešitve glede preprečevanja mučenja živali.
Ukrepi potrebni
Anja Bah Žibret (SDS) pa je opozorila, da teme, ki naletijo na velik čustven odziv v javnosti, pogosto služijo za poceni pridobivanje političnih točk. Po njenem mnenju je enako v tem primeru. “Vsebine zakona, kot je bila predlagana, ni. Ostala je le zmaličena različica,” je opozorila. Vseeno pa SDS menijo, da so potrebni ukrepi proti mučenju živali.
Poškodb pri človeku in živalih ne moremo enačiti?
V NSi bodo predlog podprli, je napovedala poslanka Iva Dimic. Prvotnega predloga v stranki sicer niso podpirali, ker so med drugim pogrešali načelo sorazmernosti ukrepov, prav tako po mnenju Dimičeve ne moremo enačiti oz. primerjati ogrožanja življenja in telesnih poškodb pri človeku in pri živalih.
Lilijana Kozlovič pa je v imenu SMC dejala, da je bila njihova namera od začetka iskrena in taka tudi ostaja. Tako so že na samem začetku pomagali predlagatelju novele in pridobili stališče ministrstva za pravosodje ter se usklajevali. Vendar pa podpirajo strokovno mnenje vlade, saj je “kazensko pravo tisto, v katerem ni prostora za politične odločitve, pa naj si jih še tako želimo”.
Kazensko zakonodajo je potrebno spremeniti s previdnostjo
Poslanka DeSUS Marjana Kotnik Poropat je priznala, da je predlog zakona le majhen korak v primerjavi s prvotnim predlogom. Vendar pa v DeSUS po njenih navedbah pritrjujejo dejstvu, da je kazensko zakonodajo treba spreminjati s previdnostjo. Tako so pristali na opustitev sprememb, ki bi lahko bile protiustavne. Predlog novele bodo podprli, saj vseeno menijo, da prinaša pozitivne spremembe.
Trpinčenje ni sprejemljivo
Tudi po mnenju Matjaža Nemca (SD) je predlog novele korak naprej, ki pošilja sporočilo, da trpinčenje živali v naši družbi ni sprejemljivo. V SD se zavedajo, da se pot proti mučenju živali ne konča na tej točki in da bodo potrebne nadaljnje spremembe. Po njegovem mnenju bo treba primerno ubesediti tudi tisto, kar je izpadlo iz prvotnega besedila novele zakona.
STA