Večina znanih HIV pozitivnih virusa ne more širiti: “Bojte se soseda z gripo, ne pa soseda s HIV”

Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) je bila letos do vključno 22. novembra na novo postavljena diagnoza okužbe s HIV pri 25 osebah, kar je deset manj kot v celem lanskem letu. Od tega je bilo 19 primerov odkritih med moškimi in šest med ženskami.

Med moškimi je bilo 15 takih, ki imajo spolne odnose z moškimi, to pa je 12 manj novih diagnoz v tej populaciji kot v letu 2018. Med njimi so zabeležili pet poznih diagnoz okužbe s HIV, kar je 11 manj kot lani.

Aids so v letošnjem letu do vključno 22. novembra diagnosticirali pri enem moškem in štirih ženskah. Pri vseh je bila tudi okužba s HIV prepoznana v istem letu. Umrli sta dve osebi s HIV, a nobena zaradi aidsa, navajajo na NIJZ pred letošnjem svetovnim dnevom boja proti aidsu, ki ga po vsem svetu obeležujejo 1. decembra.

Kmalu v lekarnah testi za HIV za domačo uporabo

Po ocenah Nacionalnega inštituta za javno zdravje naj bi v začetku letošnjega leta v Sloveniji živelo nekaj manj kot 1000 oseb s HIV, od katerih približno ena petina naj ne bi vedela, da je okužena s HIV. Da bi dosegli tudi tiste, ki se ne testirajo in posledično za svojo okužbo ne vedo ter jo lahko tako širijo, bodo predvidoma kmalu v lekarnah testi za samotestiranje.

Po besedah infektologa Janeza Tomažiča z UKC Ljubljana poskušajo te teste pripeljati v Slovenijo že več let, priporoča jih tudi WHO. A Tomažič opozarja, da je problem predvsem cena. Ta ne sme biti previsoka, ne višja od 20 evrov, poleg tega morajo prevesti protokole, ki so priloženi ob testu – denimo na koga se po morebitnem pozitivnem testu obrniti, kako ukrepati itd.

Prav zgodnje odkrivanje ter posledično zgodnje zdravljenje je ključno za to, da se HIV ne širi. Po podatkih NIJZ naj bi v začetku leta 2019 v Sloveniji živelo 657 oseb s prepoznano okužbo s HIV. Velika večina jih prejema protiretrovirusna zdravila, 600 jih ima virusno breme tako nizko, da ne morejo okužiti drugih.

Preprečevanje okužbe pa vključuje tudi predpisovanje protiretrovirusnega zdravila HIV negativnim osebam, potem ko so izpostavljene okužbi s HIV, in posameznikom z zelo visokim tveganjem, ki prejmejo to zdravilo pred tveganim vedenjem in jih potem ščiti proti HIV. Jemanje zdravila pred tveganim vedenjem je predvidena tudi v nacionalni strategiji o aidsu, a zaenkrat poteka kot demonstracijski projekt. Tomažič si želi, da bo to financirano iz pravic obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Legebitra s testiranjem po vsej Sloveniji, možnost testa tudi pri osebnem zdravniku in na infekcijski kliniki

Najbolj ogrožene skupine za okužbo s HIV so pri nas še vedno moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Zato v društvu Legebitra že deset let izvajajo presejalne teste pri tej populaciji. V prvem letu so opravili teste pri 50 ljudeh, lani pa že pri 1317. Letos so do konca oktobra testirali 1162 ljudi. Testirajo v Ljubljani na svoji testirni točki in tudi v desetih krajih po Sloveniji. Programski sodelavec Legebitre na področju HIV Mitja Ćosić je za STA dejal, da se je testiranje po vsej državi izkazalo za zelo pomembno, saj v zadnjem času beležijo pozitivne teste zlasti na območjih, ki niso v osrednji Sloveniji.

Kot pravi, se je pomembno spremenil odnos v tej skupini do testiranja. “Še pred desetletjem so bili ljudje med čakanjem na testiranje zelo napeti. Danes pa so v čakalnicah bolj sproščeni, pogosto je v čakalnicah zelo veselo vzdušje, ljudje se pogovarjajo in smejijo,” je povedal.

“Bojte se soseda z gripo, ne pa soseda s HIV”

A če je stigma pred testiranjem vsaj v tej skupini zmanjšana, pa to nikakor ne pomeni, da ni več stigme pred HIV. Ćosić opozarja, da je ta stigma prisotna zlasti tam, kjer se ljudje dejansko srečajo s HIV pozitivnimi osebami, to pa je pogosto v zdravstvu, saj imajo zdravstveni delavci dostop do podatka o HIV statusu. Tam prihaja do diskriminacije, neprimernega in nekorektnega obnašanja, ki pa povzroča pri ljudeh, ki imajo HIV, še dodatno stisko, je opozoril.

Stigma pa je, kot poudarja Tomažič, popolnoma neupravičena. Z uspešnim zdravljenjem namreč HIV pozitivne osebe ne morejo širiti virusa. “Včasih dam za primer, da če imate soseda, ki ima gripo, ali pa soseda, ki ima HIV, se bojte tistega, ki ima gripo, če niste cepljeni,” je ponazoril.

Uspehi v preventivi v zadnjih letih sicer ne pomenijo, da je bilo na tem področju narejeno vse, kar je mogoče. Kot opozarja Evita Leskovšek z NIJZ, so zaskrbljujoči predvsem podatki o porastu ostalih spolno prenosljivih bolezni. To pomeni, da je treba okrepiti ozaveščanje o varni spolnosti, uporabi kondoma itd. Predvsem pa je treba biti pozoren tudi na druge skupine, kjer bi lahko v prihodnjih letih prišlo do večje pojavnosti novoodkritih okužb s HIV, je dodala.

Po svetu s HIV živi 37,9 milijona ljudi, več kot 60 odstotkov jih prejema zdravila

Ocenjuje se, da je konec preteklega leta na svetu živelo 37,9 milijona ljudi s HIV, od njih je 62 odstotkov prejemalo protiretrovirusna zdravila, nekoliko več kot polovica (53 odstotkov) pa ima virusno breme tako nizko, da ne more okužiti drugih. Na novo je bilo v lanskem letu odkritih 1,7 milijona ljudi, medtem ko je 770.000 ljudi umrlo zaradi s HIV povezanih vzrokov. Cilj Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) je, da bi se do leta 2020 število smrti zaradi HIV zmanjšalo na pol milijona.

Pri evropskem uradu WHO pa opozarjajo na dejstvo, da pri mnogih ženskah v Evropi, zlasti v njihovih 40. letih, pozno na novo odkrijejo HIV, saj jim imunski sistem že propada. Ženske s HIV v tej starostni skupini imajo tri- do štirikrat večjo možnost, da jim bodo okužbo pozno odkrili, kot pa pri mladih ženskah. Od 141.000 novih odkritih okužb HIV v evropski regiji so jih tretjino odkrili pri ženskah.

STA / Anja Gorenc