Pred dnevi je Vlada Republike Slovenije z javnostjo delila finančno poročilo o poslovanju javnih zdravstvenih zavodov v obdobju od januarja do junija 2022. Poročilo je precej zaskrbljujoče, slovensko zdravstvo bi pa naj bilo na slabi poti, je razbrati iz poročila.

V poročilu, ki ga je pripravilo Ministrstvo za zdravje, najbolj izstopa težava s čakalnimi dobami. Na dan 21. julija je bilo število čakajočih na prvi pregled 1.150.000. Na prvi pregled pri zdravniku je po podatkih, razvidnih iz poročila, na ta dan evidentiranih približno 260.000 čakajočih. Še bolj alarmanten podatek je ta, da je kar 58 odstotkov teh čakalo kar najdaljšo dopustno čakalno dobo.

Dostopnost do primarnih storitev se je znižala za dobro tretjino

Dodatne skrbi povzročajo tudi podatki ZZZS, saj je iz njihovih podatkov namreč razvidno, da narašča število zavarovanih oseb, ki so vključene v obvezno zdravstveno zavarovanje in imajo pravico do izbire osebnega zdravnika, dejansko pa nimajo opredeljenega izbranega osebnega zdravnika. Posledično se je dostopnost do zdravstvenih storitev na primarni ravni v prvi polovici leta 2022 znižala za 33,6 odstotka.

V okoli 30 javnih zdravstvenih zavodih je bilo ugotovljeno negativno finančno poslovanje. Odhodki so nad prihodki znašali približno 50 milijonov evrov. Iz poročil o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodov pa je razvidno, da so celotni prihodki v obdobju I–VI 2022 za 7,3 odstotka nižji v primerjavi s prihodki iz enakega obdobja v letu 2021. Prav tako je za 66 odstotek nižji presežek prihodkov nad odhodki v primerjavi s preteklim letom.

Po podatkih v Sloveniji vlada tudi psihološka kriza

“Vlada se je na podlagi navedenega seznanila z negativnim finančnim poslovanjem javnih zdravstvenih zavodov najmanj v skupni vrednosti 20 milijonov evrov,” so še sporočili iz Ukoma. Pandemija pa je nedvomno poslabšala tudi duševno zdravje prebivalstva. Kot je razvidno iz poročila, je v letu 2020 bila razglašena pandemija nalezljive bolezni COVID-19, ki je poleg zdravstvene krize povzročila tudi psihološke posledice, ki imajo velik vpliv na duševno zdravje prebivalcev, ter hkrati povzročila 30-odstotni padec prijavljenih novih rakavih obolenj v času epidemije.