Od kar se je začela nova sezona Kmetije, so številne oči uprete v tekmovalko Andreo Libič. Pred tedni je namreč razkrila, da je bila rojena kot interspolna oseba: “Ko sem bila rojena, sem imela oznake obeh spolov”. Ves čas se je spraševala, zakaj je drugačna. Tudi njeni starši niso bili najboljša podpora. Mama ni želela govoriti o tem, njen oče pa je bil do nje zelo nasilen.
Interspolnost opisuje širok nabor naravnih razlik pri spolnih značilnostih
Ko se rodimo imamo določeno raven spolnih hormonov, se pa lahko zgodi, da raven hormonov ni značilna za določen spol. Ne gre le za razlike v hormonih, ampak gre za mnogo širši pojem, ki lahko vključuje razlike v spolnih udih, žlezah ali reproduktivnih organih.
Osebe se vedno rodijo z interspolnimi značilnostmi, pri nekaterih osebah so te značilnosti vidne takoj pri rojstvu, lahko tudi pred rojstvom, medtem ko pri drugih osebah te značilnosti postanejo vidne šele v puberteti ali v odrasli dobi.
Interspolnost opisuje širok nabor naravnih razlik pri spolnih značilnostih (genitalijah, spolnih žlezah, hormonih, kromosomih ali reproduktivnih organih), ki niso nujno očitne. Nekatere osebe nikoli ne ugotovijo, da imajo spolno značilnost ali značilnosti v interspolnem spektru.
Po oceni Združenih narodov na svetu živi 1,7 odstotkov ljudi z interspolnimi značilnostmi, realna številka pa naj bi bila še višja. V Sloveniji živi več deset tisoč interspolnih ljudi.
Gre za telo, ki ga je treba “popraviti”?
Tako družba kot medicina širše vidi interspolno telo kot telo, ki ga je treba “popraviti” v skladu s tem, kar kot družba razumemo, da je “žensko” oz. “moško” telo. Kljub temu, da so interspolna telesa večinoma zdrava telesa. Pri tovrstnih posegih “popravljanja” spolnih značilnosti se povsem zanemari dejstvo, da tovrstni posegi predstavljajo kršitve človekovih pravic do telesne avtonomije, integritete in zdravja.
Medicinsko neutemeljeni kirurški posegi na genitalijah, ki so opravljeni brez predhodne, osebne, svobodne in popolne privolitve osebe, lahko povzročijo psihološke travme in fizično pohabljenost.
Osebe, ki jim kirurško odstranijo tudi spolne žleze, morajo vse življenje prejemati nadomestno hormonsko terapijo, kar pa lahko pusti negativne posledice na delovanju ledvic, vpliva na gostoto kosti, zviša tveganje za nekatere vrste raka. Vse to so zdravstvene posledice, ki bi se jim lahko interspolne osebe izognile.
Primeri posegov so redi in zahtevani
V UKC Maribor se z interspolnostjo srečujejo zelo redko. Zaradi redkosti in zahtevnosti diagnostike in terapije se otroci obravnavajo v sklopu multidisciplinarnega tima na Pediatrični kliniki Ljubljana, kjer se skupaj s starši po zaključeni diagnostiki odločijo o tem, v katerem spolu bo otrok vzgojen. Pri tem pa je pomembno, kaj je vzrok motnje, kakšen je videz zunanjega spolovila, kakšne so kirurške možnosti poprave spolovila, funkcionalnost spolovila, možnost spontane pubertete, mogoča plodnost, pogledi družine in kulturne posebnosti okolja, v katerem bo otrok živel.
Odločitev mora biti sprejeta do drugega leta starosti otroka. Obravnava mora vključevati tudi psihološko obravnavo, saj gre za zelo občutljivo področje tako z vidika otroka kot njegove družine.
