Ker smo prejeli informacije od naših bralcev, da se mnogi ljudje pogosto izognejo nudenju pomoči v nesrečnih situacijah iz strahu, da bi lahko s svojim posredovanjem povzročili dodatno škodo in bi se kasneje morali soočiti s pravnimi posledicami, smo se odločili pridobiti odgovore na to temo.

Na vprašanja nam je odgovoril mag. zdr. nege. Aleksander Jus, pomočnik direktorja za zdravstveno nego: “Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca redno izobražuje zaposlene po delovnih organizacijah, otroke, dijake in odrasle po vrtcih in šolah, sodeluje na različnih prireditvah, kjer prikazujemo temeljne postopke oživljanja (TPO) z uporabo avtomatskega defibrilatorja (AED). Na njih se kandidate seznani s teoretičnimi vsebinami in praktičnim prikazom TPO in AED. Poleg tega pa na ozaveščanju delajo tudi v Rdečem Križu, predavanja izvajajo tudi študenti Medicinske fakultete in Fakultete za zdravstvene vede ter nekatere druge organizacije.”

Bo znanje TPO za voznike v javnem prometu obvezno?

Pravna podlaga o obveznem znanju nudenja prve pomoči je Pravilnik o organizaciji, materialu in opremi za prvo pomoč na delovnem mestu. Ta določa ukrepe delodajalca za zagotavljanje prve pomoči na delovnem mestu. “Obvezno znanje oživljanja pa je samo v primeru zdravstvenega kadra,” pojasni magister Jus.

Medtem so nam iz UKC Maribor odgovorili: “Zaenkrat je znanje oživljanja obvezno samo za zdravstvene delavce. Tečaj pa je obvezen za vse občane pred opravljanjem vozniškega izpita. Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi to znanje imeli prav vsi, še posebej pa tisti, ki delajo v poklicih, kjer se zbirajo ljudje: gostinci, banke, šole, javni prevoz itd.”

“Ocenjujemo, da je dostopnost do defibrilatorjev v Mestni občini Maribor dobra, saj se je v zadnjih letih veliko zavodov, podjetij in ustanov odločilo nabaviti AED, ob tem pa so se organizirala tudi izobraževanja o uporabi AED,” razloži magister Jus in doda, da se “nahajajo v naših zdravstvenih postajah, v lekarnah, prostovoljnih gasilskih društvih, šolah, trgovskih centrih, športnih dvoranah…. Najzanesljivejši podatek o lokacijah AED je v bazi AED.”

Strah pred poškodbo NI opravičljiv razlog

Ljudje se pogosto izognejo nudenju pomoči v nesrečnih situacijah iz strahu, da bi lahko s svojim posredovanjem povzročili dodatno škodo. V primeru, da oseba med oživljanjem ponesrečenca poškoduje, npr. zlomi rebro magister Jus pojasni, da “ne poznam primera, da bi prišlo do kakršnekoli prijave ali celo kazenske ovadbe zaradi posledic oživljanja.”

Tudi z UKC Maribor potrdijo:”Kazenske ovadbe zaradi poškodb med nudenjem pomoči z oživljanjem niso možne in se v Sloveniji ne prakticirajo. Poškodbe med oživljanjem so pogoste tudi kadar to izvajamo zdravstveni delavci, vendar so vse rešljive kasneje. Človek v srčnem zastoju je mrtev in bo mrtev ostal, v kolikor ne bomo začeli s stisi prsnega koša in drugimi ukrepi oživljanja, vključno z uporabo AED. Strah pred poškodbami torej nikakor ni opravičljiv razlog, da z oživljanjem ne začnemo. Vse morebitne nastale poškodbe so ozdravljive in rešljive kasneje, v kolikor človek preživi.”

S tem člankom želimo spodbuditi naše bralce, da se bolj aktivno odzovejo ob nesrečah in premislijo o možnosti opravljanja tečaja prve pomoči ali oživljanja, kar bi lahko rešilo življenja v kritičnih trenutkih.