V času zaprtja vrtcev zaradi epidemije je večina zaposlenih doma. Še vedno ni povsem jasno, kako bo s financiranjem plač in stroškov vrtca. Ravnanja občin so različna, računajo pa na pomoč države. Tudi odziv vzgojiteljev na poziv za prostovoljno varovanje otrok v času zaprtja vrtcev je bil različen, so pa zaenkrat potrebe po varstvu majhne.

Večina zaposlenih na čakanju na delo doma

V Mariboru je, kot je za STA pojasnila predsednica skupnosti mariborskih vrtcev Branka Šamec, večina zaposlenih na čakanju na delo doma. Ob tem so ravnatelji delavcem poslali dopis, na podlagi katerega so se lahko odločili, ali koristijo dopust ali gredo na začasno čakanje na delo doma.

Občine pri pokritju stroškov računajo na pomoč države

Ker starši v času zaprtih vrtcev zanje ne bodo plačevali, občine pri pokritju stroškov računajo na pomoč države. Kot so za STA pojasnili na kranjski občini, so bili doslej seznanjeni le z okrožnico ministrstva, da bodo občinam obveznost kritja stroškov za zagotovitev plač zaposlenim v javnih vrtcih določili naknadno, in to takrat, ko bodo znani dejanski stroški. Kranjska občina računa na to, da bo država prevzela v celoti ali vsaj del stroškov zaposlenih v vrtcih in ostale fiksne stroške, ki nastajajo, čeprav so vrtci zaprti.

V težki situaciji bi se lahko znašli zasebni vrtci, ki zaposlujejo več kot 500 ljudi, še več kot 500 pa jih z njimi pogodbeno sodeluje. Kot opozarjajo v Združenju zasebnih vrtcev Slovenije, ne vedo, ali bodo zaposlene sploh lahko plačali in ali bodo sploh lahko pokrivali redne fiksne stroške. Ker delujejo neprofitno, izpada zaradi neplačila staršev ne morejo pokrivati iz rezerv ali dobička.

Zasebni vrtci na robu preživetja

“Zasebni vrtci smo na robu preživetja, vprašanja pa ostajajo po več kot 14 dneh neodgovorjena,” so zapisali v pozivu vladi, v katerem ji predlagajo, naj pripravi shemo pomoči, ki bo enaka za javne in zasebne vzgojno izobraževalne ustanove. Predlagajo, naj se vrtcem povrne pavšalni krizni znesek na otroka, ki bi po njihovih izračunih znašal 380 evrov na otroka, vsem zaposlenim v predšolski vzgoji pa odredi čakanje na delo doma in 80-odstotno plačilo.

Zaenkrat si sicer še številni starši uspejo sami priskrbeti varstvo, nekateri tudi koristijo dopuste. Na občinah pa pričakujejo, da se bo s povečanjem števila okuženih in s podaljševanjem zaprtja vrtcev to spremenilo ter se bodo potrebe po varstvu močno povečale. Na to posebej opozarjajo v Ljubljani, kjer se jim zdi problematičen tudi način pridobivanja in uporabe prostovoljcev.

Pišejo staršem in otrokom 

Tudi v Mariboru nekateri strokovni delavci pišejo staršem in otrokom spodbudne besede in pošljejo povezave do različnih vsebin, v enem od vrtcev pa objavljajo na svoji Facebook strani dela in naloge za otroke. V Kranju so medtem štiri vzgojiteljice vzpostavile Facebook skupino Mia in Oto, kjer predlagajo različne igre, gibalne dejavnosti, ustvarjalne projekte in podobno.