Pred dnevi je pričel veljati nov Pravilnik o načinu prijavljanja in odjavljanja televizijskih in radijskih sprejemnikov ter o načinu plačevanja prispevka za programe Radiotelevizije Slovenija, ki ga je v uradnem listu objavil Nadzorni svet RTV Slovenija. Prejšnji pravilnik je veljal od leta 2004.

Pravilnik ne razširja in ne zmanjšuje bazena zavezancev

“Pravilnik je razširja in ne zmanjšuje bazena zavezancev za plačilo RTV-prispevka, ampak je spremenjen izgled odjavnega obrazca za pravne in fizične osebe na podlagi dosedanjih uporabniških izkušenj,“ so na RTV Slovenija pojasnili za spletni medij zurnal24.si.

Novost posodobitve podzakonskega akta je tudi ta, da bi morda moral plačevati RTV prispevek tisti, ki gledajo le na računalniku in nimajo televizije. Zavezanec za plačilo bi bil vsak, ki ima televizijski sprejemnik in ima zagotovljene tehnične pogoje za sprejem vsaj enega programa RTV Slovenija (prek prizemeljskega oziroma oddajniškega omrežja RTV Slovenija, kabelske mreže, internetnega omrežja, satelita ali druge tehnološke rešitve, a le pod pogojem, da ta tehnološka rešitev zagotavlja sprejem programov v najmanj enaki kvaliteti kot prizemeljsko omrežje.

Pogoj za zaračunavnaje je kakovost sprejema slike

Vseeno pa tisti, ki televizijske vsebine spremlja le prek spletnega predvajalnika vsebin na spletni strani RTV Slovenije, ne rabijo plačati RTV prispevka, ampak le prispevek za radio, ki znaša 3,77 evra. „Predvajalnik RTV4D še ne omogoča enake kakovosti spremljanja programov kot preko DVB-T signala. Predvajanje nekaterih vsebin v živo je tudi onemogočeno zaradi avtorskih pravic, zato zgolj ta tehnološka rešitev ni zadostna za zaračunavanje celotnega RTV prispevka, ampak le prispevka za radijske programe,“ so še pojasnili za zunral24.si na nacionalki. Prispevek lahko zaračunajo, če je kakovost sprejema slike vsaj enaka kakovosti sprejema preko prizemeljskega omrežja.

Relativno malo število ugotovljenih kršitev fizičnih oseb

Na RTV Slovenija se srečujejo tudi z odjavami od prispevka. Ugotovljenih kršitev pri fizičnih osebah je sicer relativno malo, pravijo, a je osnovna naloga terenskih kontrolorjev preverjanje prijavljenih sprejemnikov v javni rabi, ki jih posedujejo pravni subjekti. V letu 2016 so imeli 4.389 odjav, v letu 2017 4.408 in lani 4.185, medtem ko je bilo v letu 2014 odjav skoraj 6500.