Leta 2009 je Evropski parlament na podlagi resolucije določil 23. avgust kot dan spomina na žrtve, vse od leta ta dan uradno praznujemo tudi v Sloveniji. Tako resolucija kot dan spomina poudarjata, da se tragična preteklost Evrope nikakor ne sme zaiti v pozabo, še manj pa se v taki ali drugačni obliki ponoviti. Bolečine in rane nekaterih narodov so še žive, bojne sekire pa ne zakopane, spravo in pomiritev pa lahko prinese le resnica, ki izhaja iz spominjanja.
Zgodba za 23. avgustom
Leta 1939 sta na ta datum zunanja ministra nacistične Nemčije in stalinistične Sovjetske zveze, Ribbentrop in Molotov podpisala Sporazum o nenapadanju in dodatni tajni protokol o delitvi interesnih območij Evrope – Estonije, Finske, Latvije, Litve, Poljske in Romunije. Podpis je sprožil verigo dogodkov in vplival na izbruh II. svetovne vojne, ki je porodila številne smrti in druge zločine.
Spomnila se je tudi Slovenija
Tudi Slovenija je obeležila spomin na žrtve, 22. avgusta 2019 se je zvrstilo nekaj dogodkov: v Ljubljani se bo ob 16:45 položilo cvetje pred spominskim obeležjem pred ameriškim veleposlaništvom na Prešernovi ter pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu. Ob 18. uri je bila v ljubljanski stolnici darovana sveta maša za žrtve, vodil jo je ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, z glasbo pa sta sodelovala tudi sopranistka Lejla Irgl ter organist Dušan Ješelnik. Po maši je sledil slavnostni nagovor dr. Andreje Valič Zver. Nad dogodki bdijo Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske ter Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani.
Pomen dogodkov je na svojem Twitter profilu poudaril tudi predsednik države, Borut Pahor, ki se je udeležil dogodkov v Lendavi.
PRS je na predvečer evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov položil venec k spomeniku žrtvam druge svetovne vojne in žrtvam rasnega, nacionalnega in ideološkega nasilja v času po drugi svetovni vojni v Lendavi in njeni okolici. pic.twitter.com/PglSBgkhrx
— Borut Pahor (@BorutPahor) August 22, 2019
Protestna človeška veriga
23. avgust ima še drugo ime – dan črnega traku. Slednje izhaja iz demonstracij, ki so v 80. letih 20. stoletja potekale v zahodnih državah. Organizirali so jih begunci držav Vzhodnega bloka, ki jih je okupirala Sovjetska zveza, s tem pa so želeli opozoriti na sovjetske zločine in kršitve človekovih pravic. Protestirali so tudi proti paktu Ribbentrop-Molotov, ki je Stalinu omogočil okupacijo, proti odločitvam Jaltske konference, s katero sta Churchill in Roosevelt dvignila roke nad Vzhodno Evropo ter proti večdesetletni vsiljeni diktaturi. 23. avgusta 1986 so se ob dnevu črnega traku v kar 21 državah zbrali demonstranti, protesti pa so se kasneje razširili na baltske države. Leta 1989 se je zgodil vrhunec, Baltska pot, na kateri si je več kot dva milijona ljudi podalo roke, ustvarilo človeško verigo in protestiralo proti sovjetski okupaciji.
Spominu naproti tudi EU
Dan spomina je z objavo na Twitterju obeležila tudi Evropska komisija.
Today we mark the 30th anniversary of the Baltic Way.
Around two million people from Estonia, Latvia and Lithuania formed a 600km long human chain, demonstrating their unity in their efforts towards freedom.
They helped overcome divisions and unify Europe. #BalticWay30 pic.twitter.com/M5X1zbCidh— European Commission 🇪🇺 (@EU_Commission) August 23, 2019
Dan naj opozarja tudi na enotnost, ki je potrebna tako med evropskimi narodi kot med samimi državljani – zgodovine namreč ni mogoče pisati objektivno, zato so pristranske tudi resolucije in taki ali drugačni dokumenti. A podrobnosti naj ne zasenčijo spomina, osrednja naj ostane prav misel na vse žrtve, brez izjem.