Slovenija

V senci kritik: Delujejo Centri za socialno delo res v korist otrok?

Pija Ferk, 05.02.24 ob 03:40

Včasih se zdi, da Center za socialno delo ne naredi dovolj za dobrobit otrok, vendar je pomembno razumeti, da se odvzem otroka staršu ne sme zgoditi nepremišljeno.

V senci kritik: Delujejo Centri za socialno delo res v korist otrok?

Norma je, da se vedno v ospredje postavlja skrb za dobrobit otrok, ki so najranljivejši členi naše družbe. Ko družinsko okolje postane vir ogrožanja otrokove varnosti in dobro počutje, stopijo v ospredje posebni ukrepi, ki jih izvajata Center za socialno delo (CSD) in sodišče. 174. člen Družinskega zakonika zavezuje pravosodne in socialne institucije, da ukrepajo, ko je otrok v družini tako ogrožen, da je nujno izvajati preventivne korake za njegovo zaščito.

Za odvzem otroka zadošča navadna ogroženost

CSD in sodišče se v takšnih primerih znajdeta v ključni vlogi, kjer morata usklajevati svoje pristojnosti in sodelovati v procesu, ki ima neposreden vpliv na življenje otroka. Glavni cilj je zagotoviti, da se otrokova pravica do varnega in ljubečega okolja spoštuje in izvaja. 

"Za izrek ukrepa odvzema otroka ni treba, da je stopnja ogroženosti huda, izjemna ali dalj časa trajajoča. Zadošča navadna ogroženost," zatrjuje CSD. Tako je zapisano tudi v prvem odstavku 156. člena DZ.

Razlogi za odvzem so: ne zagotovljeni pogoji za fizičen in psihičen razvoj otroka, zanemarjanje otrokovega varstva in vzgoje, izpostavljanje nevarnosti oz. ni zagotovljena zaščitenost pred drugimi, duševna obremenitev, krivdno ravnanje in opustitev skrbi s strani staršev, fizična, čustvena ali spolna zloraba otroka, zanemarjanje osnovnih potreb, odvisnost staršev od prepovedanih substanc, duševne bolezni, idr.

Očetje pogosteje izgubijo boj za skrbništvo

Pri odločanju o skrbništvu, stikih in preživnini otroka, CSD in sodišče sledita postopku, ki je zasnovan na zaupanju otroka v vzgojo in varstvo. Kot so nam sporočili iz CSD, je vsaka odločitev prilagojena individualnim okoliščinam posameznega primera in v skladu z veljavno zakonodajo. Ključnega pomena je zagotavljanje enakosti med staršema, kar poudarja prizadevanje za pošteno in pravično obravnavo obeh staršev.

[[image_1_article_62823]]

Vendar pa v praksi v Sloveniji opažamo, da se skrbništvo pogosteje dodeli materam. Vprašanje, ali je to posledica objektivnih dejavnikov, kot so sposobnosti posameznega starša, ali pa gre za subjektivno presojo, je kompleksno. Raziskave ne potrjujejo enoznačnega odgovora glede tega, ali so moški slabši starši v povprečju. Pomembno je razumeti, da starševstvo ni odvisno zgolj od spola, temveč od posameznih zmožnosti, predanosti in skrbi do otroka.

"Sodišče odvzame otroka obema staršema, če sta le-ta znana. Otrok je odvzet, če se ugotovi, da je izpostavljen resnim zlorabam ali zanemarjanju, ne glede na spol starša," so odgovorili s CSD.

Možno je, da obstajajo določeni družbeni stereotipi in predsodki, ki vplivajo na odločitve sodišč in CSD. Subjektivnost do mater ali predpostavke o tradicionalnih vlogah starševstva lahko vplivajo na končno odločitev. Zato je pomembno, da se institucije zavedajo možnih pristranskosti in se trudijo zagotoviti, da so odločitve sprejete na osnovi objektivnih meril ter v najboljšem interesu otroka. V nasprotnem primeru bi lahko obstajalo tveganje, da se otrokove pravice in koristi postavijo v ozadje zaradi družbenih stereotipov.

Reagira CSD dovolj hitro in primerno?

Postopek za varstvo otroka se začne s sprejetjem prijave o ogroženosti, ki jo lahko vložijo posamezniki ali institucije. Po prejemu prijave sledi temeljit pregled družinskega ozadja, zgodovine obravnave družine in pridobivanje dodatnih informacij od drugih institucij, če je potrebno. V primeru akutne ogroženosti otroka se izvede nujni odvzem otroka, po katerem sledi sklic posvetovalnega tima za izdelavo ocene ogroženosti in sprejetje sklepov za nadaljnje ukrepanje, kot nam je razložil CSD.

[[image_2_article_62823]]

Center za socialno delo pridobi tudi poročila drugih institucij, ki so vključene v obravnavo otroka, s čimer zagotovi strokovno perspektivo in podlago za odločitve. Nato CSD poda sodišču predlog za odvzem otroka, kjer sodnik po dokaznem postopku presodi varnost in dobrobit otroka. S sklepom, veljavnim 3 leta, se odloči o morebitni namestitvi otroka k drugi osebi ali v zavod. Dodeli se lahko skrbnik za posebne primere, ki rešuje specifične potrebe otroka. Sledi spremljanje družine in izvajanje načrta pomoči po izdaji sklepa.

Na vprašanje o statistiki odvzetih otrok, so odgovorili: "Pristojni CSD v okviru dela svojih nalog in arhiviranja vodijo dokumentacijo oz. statistiko v skladu s svojimi prisojnostmi."

Sodišče lahko po 176. členu DZ odvzame starševsko skrb, če je otrok ogrožen, in če se iz okoliščin primera ne kaže, da bi starša lahko prevzela vzgojo in varstvo. To velja še posebej, če sta hudo kršila obveznosti, zlorabila pravice iz starševske skrbi ali otroka zapustila.

Vrnitev skrbništva in posvojitev

Starševska skrb se vrne z odločbo sodišča, če prenehajo razlogi za odvzem, razen če je bil otrok med tem časom posvojen. Država mora v primeru odsotnosti družinskega življenja posvetiti posebno pozornost nepretrganosti otrokove vzgoje in zagotoviti nadomestno družinsko skupnost. Starševska skrb se lahko vrne do trenutka posvojitve, ki lahko vključuje namestitev v zavod, rejništvo, zaupanje drugi osebi ali posvojitev.

"Otrok ima pravico do stabilnega družinskega življenja, ki mu zagotavlja, da se bo razvil v zdravega, čustvenega in socialno ustrezno diferenciranega človeka," poudar CSD.

CSD zagotavlja, da med postopkom sestavijo multidisciplinarni tim, ki preuči možnosti vključitve otroka v institucije ali programe pomoči. Prav tako pridobi ustrezna poročila institucij, ki so vključene v obravnavo otroka.

Socialno varstveni programi

V Mariboru CSD izvaja socialno varstveni program, ki ga financira Mestna občina Maribor preko Centra socialno preventivnih dejavnosti. Strokovni delavci skupaj s laičnimi sodelavci in prostovoljci preko različnih aktivnosti, kot so druženje, učno delo in druge dejavnosti, omogočajo staršem, otrokom in mladostnikom možnost socialnega učenja.

[[image_3_article_62823]]

S svojim redno vodenim delom, usmerjenim s strani strokovne delavke, prispevajo k izboljšanju odnosov v družini in širši skupnosti ter pomagajo pri reševanju problemskih situacij. "Program bi na osnovi vedno večjih potreb želeli razširiti vendar smo omejeni glede financiranja," pravi CSD.

V enoti Slovenska Bistrica izvajajo počitniški program in prostočasne aktivnosti za otroke. Program vključuje pomoč pri učenju, razvijanju delovnih in učnih navad, pridobivanju socialnih veščin ter kreativnem preživljanju prostega časa. Prav tako želijo podpirati družine pri vzgoji otrok, raziskovanju otrokovih lastnosti in sposobnosti ter prepoznavanju njihovih potreb.

Strokovna podpora družinam

Tudi program SPPD v Enoti Pesnica nudi pomembno strokovno podporo družinam. V lokalnem okolju, kjer ni drugih programov za podporo družinam, postaja ta ključna podpora za obravnavo socialnih stisk in težav iz neurejenih družinskih odnosov. Pomoč je usmerjena k posameznikom in družinam, ki potrebujejo strokovno sodelovanje pri reševanju težav v odnosih in vzgoji otrok. Pogoji za sodelovanje v programu vključujejo motivacijo družinskih članov za spremembe v svojih socialnih vlogah in dogovor o sodelovanju.

"Sicer pa je na področju Maribora še delujoč program »Neverjetna leta«, ki ga izvaja Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor v katere usmerjamo naše uporabnike. Nakazuje se potreba po večjih kapacitetah oziroma možnostih vključevanja družin v preventivne programe za krepitev starševskih kompetenc," izpostavi CSD.

Lokalna društva in institucije izvajajo programe za starše in otroke z namenom spodbujanja sodelovanja in povezovanja v skupnosti. Strokovni delavci iz Centra za socialno delo sodelujejo s posamezniki in družinami preko individualnih in skupnih pogovorov, usmerjenih v izboljšanje družinske dinamike ter vzpostavitev stabilnih odnosov. Ponovno vzpostavljanje povezav med otroki in starši poteka postopoma, začenši z nadzorovanimi stiki s strani CSD, ki se nato postopoma razvijajo v samostojne stike.