Zakrament mašniškega posvečenja so lani v slovenski katoliški cerkvi prejeli lani štirje novomašnikov, leto pred tem pa sedem. Za primerjavo: Pred petdesetimi leti so se številke gibale pri 56. Zanimanje za duhovniški poklic torej močno upada in salezijanci so se tega problema dejavno lotili: v svoje vrste so sprejeli pet misijonarjev, tri iz Afrike in dva iz Vietnama. Nekateri med njimi bodo v Sloveniji, kjer bodo ostali vse življenje, opravljali tudi bogoslužja, poroča zurnal24.

Svoje naloge bodo prevzeli čez šest, morda sedem let

“V salezijanski družbi, ki ima po svetu 16.000 članov, prek projekta Evropa sprejemamo misijonarje iz vsega sveta, predvsem Afrike in Azije. Če so torej pred leti naši misijonarji hodili v tujino, je zdaj obratno. Prvi razlog je solidarnost, salezijanci pomagamo drug drugemu, drugi pa pomanjkanje kandidatov za duhovni poklic pri nas,” je za zurnal24 pojasnil Klemen Balažič, delegat za poklicno pastoralo in odgovoren na Hišo dobrega pastirja.

Pet misijonarjev se pripravlja na prevzem svojih duhovnih poslanstev, kakor jim jih bo določil predstojnik, saj imajo zaobljubo pokorščine. “Letos se privajajo naši realnosti in na intenzivnem tečaju učijo slovenščino, od ponedeljka do petka po štiri ure na dan. Pridni so, nič ne zabušavajo,” je razkril Balažič in dodal, da jih nato čakata dve leti prakse in študij na teološki fakulteti. Svoje naloge bodo tako prevzeli čez šest, morda sedem let.

Navaditi so se morali predvsem na mraz, veselijo se pa potice

Misijonarji so pisali vrhovnemu predstojniku salezijancev v Italiji in ta jih je poslal v Slovenijo. Prva sta leta pred dvema letoma pripotovala Cyprian Mbazila iz Ugande in Jožef Hau Đuc Nguyen iz Vietnama, lani so mu sledili njegov rojak Vinko Trung Thanh Le, Daniel Taabu Kaswayi iz Demokratične republike Kongo ter Oscar Brinick Kimangou N’Kebila iz Republike Kongo.

Vinko Trung Thanh Le je za omenjen portal razkril, da je tukaj zanj mrzlo, prvič se je soočil z zimo in snegom. “Navadil sem se tudi nad hrano. Krompir je zelo dober, čeprav ga jemo skoraj vsak dan, kot v Vietnamu riž. Smo pa v središču mesta odkrili vietnamsko restavracijo …” Tudi preostali misijonarji so se morali navaditi predvsem na mraz in hrano, vendar se zdaj vsi veselijo velikonočnega zajtrka, ko bo na mizi vsem tako ljuba potica.

“Naši misijonarji so že spoznali skoraj vse slovenske tradicionalne velikonočne jedi. Med njimi jim je všeč predvsem potica. Se pa zavedajo, da so velikonočni običaji in praznovanja zunanji izraz notranjega veselja. Pravo in pristno veselje prihaja od Vstalega Kristusa, ki je na velikonočno jutro premagal smrt, zlo in notranjo temo. Prav zaradi Vstalega Kristusa so imeli misijonarji moč zapustiti domovino in oditi v širni svet oznanjat veselo novico, da je Dobro močnejše od zla,” je še pripomnil Klemen Balažič in voščil lepe velikonočne praznike.