»Družba potrebuje novo dojemanje spolnega nadlegovanja in nasilja. Potrebujemo zakon, ki bo v temelju spremenil, kaj posilstvo je in šele to je lahko izhodišče, preko katerega se bodo stvari spremenile,« pozivajo na ljubljanskem Inštitutu 8. marec, kjer so pripravili pobudo o redefiniciji kaznivega dejanja posilstva in spolnega nasilja.
Pripravili so zakonodajni predlog
Širjenju pobude so se pridružila tudi druga slovenska mesta, med njimi Maribor.
»Zbiramo 5000 overjenih podpisov, ki jih lahko oddate na katerikoli upravni enoti ali preko e-uprave z digitalnim potrdilom. Gre za kampanji Samo ja pomeni ja,« je povedala Tija Jakič iz Inštituta 8. marec.
Od nekdaj zastopamo stališče, da je zasebno tudi politično. To pomeni, da vsako poseganje v osebne meje in telo odraža družbeno in politično stanje patriarhalnega sistema, ki reproducira neenakosti na vseh ravneh.
Mariborski Kolektiv ZIZ, ki sicer deluje na področju uprizoritvenih umetnosti in aktivizma, je pobudo odločno podprl. »Od nekdaj zastopamo stališče, da je zasebno tudi politično. To pomeni, da vsako poseganje v osebne meje in telo odraža družbeno in politično stanje patriarhalnega sistema, ki reproducira neenakosti na vseh ravneh,« je povedala Barbara Polajnar iz mariborskega Kolektiva ZIZ.
Žrtve spolnega nasilja so večinoma anonimne
V začetku leta je dramska in filmska igralka Mia Skrbinac javno spregovorila o več let trajajočem spolnem nasilju, katerega žrtev je bila v času študija na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Prijavo je podala tudi na ljubljansko univerzo. Mia je ena redkih žrtev, ki je o lastni izkušnji govorila odkrito in javno.
V Inštitutu 8. marec že od leta 2018 zbirajo pričevanja v sklopu Jaz tudi kampanje. Gre za pričevanja o spolnem nadlegovanju in nasilju. Pričevanja se še zmeraj kopičijo, večina pa jih je še vedno anonimna. Od kar se je izpostavila Mia, je med prijavami porast takih, ki so označene s #AGRFT, torej gre verjetno za študente te akademije. O tem, koliko žrtev je med študenti fakultet, je težko govoriti, pričevanja so namreč anonimna.
V Inštitutu 8. marec poudarjajo, da je javno izpostavljanje velik korak od anonimnega pričevanja. Za žrtve je zato pomembno, da imajo za seboj mehanizem, ki jim bo stal ob strani, da lahko cenijo, ali se jim sploh splača izpostaviti.
Samo ja pomeni ja
Trenutni zakon temelji na modelu prisile. Od žrtve tak zakon zahteva, da se storilcu upira, v kolikor se ne, je težko dokazati, da odnos ni bil sporazumen. Raziskave kažejo, da veliko žrtev otrpne od strahu in nemoči, veliko jih dejanja iz strahu ali sramu prijavi šele mnogo kasneje, ali pa sploh ne. V Inštitutu 8. marec opozarjajo, da prav upiranje izzove še več nasilja.
Trenutna vlada je mnenja, da slovenija potrebuje model “veta” oziroma Ne pomeni ne, ki pa je po mnenju pobudnikov spremembe pomanjkljiv. Model namreč predpostavlja, da je telo vedno na razpolago do takrat, dokler ne rečemo ne.
Če nekdo vzame našo lastnino, ta ni njegova, dokler mu je prostovoljno nismo podarili, zakaj naj bi torej drugače veljalo, ko gre za nedotakljivost telesa, se še sprašujejo avtorji zakonodajnega predloga.
Če nekdo vzame našo lastnino, ta ni njegova, dokler mu je prostovoljno nismo podarili, zakaj naj bi torej drugače veljalo, ko gre za nedotakljivost telesa, se še sprašujejo avtorji zakonodajnega predloga.
S sprejetjem zakona bi se Slovenija pridružila Hrvaški, Švedski, Združenemu kraljestvu ter Danski, ki so evropske države, kjer model Samo ja pomeni ja že velja.
Podrobnosti o pobudi in oddaji glasu podpore najdete na TEJ povezavi.