Ministrstvo za infrastrukturo je družbi Gen energija izdalo energetsko dovoljenje za gradnjo drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem, poroča STA. Po besedah ministra za infrastrukturo Jerneja Vrtovca še ne gre za dokončno odločitev o tej investiciji, pač pa za prvi korak, da se postopki lahko začnejo. Koliko bi znašala cena investicije in kdaj bi blok lahko začel obratovati, še ni znano.
Vrtovec je dejal: “Z energetskim dovoljenjem odpiramo najširšo možno javno razpravo, ne le na strokovni ravni, pač pa tudi med državljani.” Tudi generalni direktor Gen energije Martin Novšak je napovedal: “Odprti bomo za vprašanja, za široko javnost, kot smo že sedaj, transparentni pri delovanju tako z vidika gospodarnosti in dostopnosti informacij.”
Predvidena življenjska doba elektrarne bo 60 let
Na podlagi energetskega dovoljenja se bo nadaljevalo s preverjanjem okoljskih, prostorskih, tehničnih in ekonomskih parametrov, in sicer v okviru priprave državnega prostorskega načrta ter postopkov presoje vplivov na okolje, ugotavljanja čezmejnih vplivov, pridobivanja gradbenega dovoljenja, izbire dobavitelja in zapiranja finančne konstrukcije.
Predvidena življenjska doba elektrarne bo 60 let.
Natančna lokacija proizvodnega objekta bo določena šele s sprejetjem državnega prostorskega načrta. Predvideno je, da bo imela elektrarna tlačni lahkovodni tip reaktorja, da bo skupna moč na pragu 1100 megavatov s toleranco 10 odstotkov, da bo letna proizvodnja nekaj manj kot 9000 gigavatnih ur električne energije in da bo skupni izkoristek okoli 35 odstotkov.
Blok bi lahko zgradili do 2031
Kdaj bi lahko prišli do končne odločitve, še ni znano. O morebitnem referendumu o tem vprašanju Vrtovec pravi, da “trenutno ni nobene predispozicije, da bi hiteli do tega” – današnja odločitev pomeni le, da lahko Gen energija nadaljuje s prvimi postopki. “Če pa bo javnost to želela, sem prepričan, da ni nobene težave, da se državljanke in državljani o tem ne bi izjasnili,” je dejal. Ocenil je, da bi bili glede na dobre izkušnje s prvim blokom ljudje rešitvi naklonjeni.
Martin Novšak je dejal, da želijo izbrati najnovejše, a preizkušene tehnologije, omenjeni tipi reaktorja po svetu izkazujejo največjo varnost. Po optimističnem scenariju bi lahko do odločitve prišli v petih letih, nato pa v nadaljnjih petih letih blok zgradili, je dodal.
Glede pogovorov s sosednjimi državami je Vrtovec povedal, da je s kolegi že govoril in da so njihova stališča znana, se bodo pa pogovori še nadaljevali. Stališče Evropske komisije glede jedrske energije je sicer jasno, je dodal, ob opuščanju premoga pa si ne predstavlja, da bi bila Slovenija ob potencialu vetrne, sončne in vodne energije lahko brez jedrske energije energetsko neodvisna.
Avstrija zaradi dovoljenja za drugi blok zaskrbljena
Krška nuklearka stoji okoli 100 kilometrov od avstrijske meji. Avstrijska ministrica za okolje Leonore Gewessler je tako glede načrtov za nuklearko izrazila velike pomisleke Avstrije, poroča STA. Poudarila je, da jedrska energija na splošno ni varna in predstavllja ogromno tveganja. Ta pa so po njenih besedah še toliko večja, če jedrske elektrarne stojijo na potresno ogroženih območjih. Nuklearka v Krškem je tako “še posebej tvegan jedrski objekt v bližini avstrijske meje”. Ministrica je pozvala, naj potresno ogroženost območja preverijo mednarodni strokovnjaki.
Tako podaljšanje življenjske dobe obstoječega bloka nuklearke kot tudi načrtovani drugi blok po mnenju avstrijske okoljske ministrice predstavljata “tveganje za ljudi v Avstriji”. Dodala je, da prihodnost oskrbe z energijo pripada obnovljivim virom.
Hrvaška je pripravljena sodelovati
Hrvaška je pripravljena na pogovore s Slovenijo o financiranju gradnje drugega bloka nuklearke v Krškem kot tudi o nabavi elektrike iz njega, je danes izjavil hrvaški minister za gospodarstvo in trajnostni razvoj Tomislav Ćorić. Povedal je, da se bodo lahko o vsem pogovarjali, ko bo sprejeta uradna odločitev o gradnji, poroča STA.
Povedal je, da je vprašanje slovenske politične odločitve, ali bo zainteresirana za sodelovanje pri financiranju izgradnje novega bloka. “Če jo bodo sprejeli, pričakujem, da bodo sodelovanje najprej ponudili svojim dolgoletnim hrvaškim partnerjem v Nuklearni elektrarni Krško,” je dejal.
Tomislav Ćorić je ocenil, da ne slovenski Gen-I niti hrvaško elektrogospodarstvo (HEP), ki sta partnerja v nuklearki v Krškem, nista zmožna sama financirati več milijard evrov vrednega novega bloka brez dodatnih finančnih aranžmajev, kot so posojila.
Ćorić je spomnil, da Hrvaška z elektriko iz krške nuklearke pokriva deset odstotkov svojih potreb po električni energiji, odvisno od hidroloških pogojev pa je od 30 do 45 odstotkov uvozi. Hrvaške potrebe po elektriko bodo še večje v prihodnjih letih, ker država počasi opušča rabo fosilnih goriv.