Poslanke in poslanci koalicije so v DZ pred časom vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o obravnavi ureditve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Predlagajo, da se volivke in volivce na referendumu vpraša: "Ali ste za to, da se sprejme zakon, ki bo urejal pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja?".
Predlog za razpis referenduma je koalicija vložila v parlamentarni postopek, potem ko je DZ zavrnil predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki so ga pripravili v društvu Srebrna nit in ga v DZ vložili s podpisi volivcev.
V obrazložitvi predloga za referendum v koaliciji navajajo, da predlagajo vprašanje, povezano s pravico do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, "saj gre pri tem za širše družbeno vprašanje s potrebo po zavezanosti k dialogu in skupnem dobrem, s potrebo po pravici do dobrobiti posameznika, ki doživlja zanj neznosno trpljenje".
Večina držav nima zakonov, ki bi dovoljevali evtanazijo ali pomoč pri samomoru, v nekaj državah pa je pomoč pri "dostojni smrti" oziroma umor iz usmiljenja zakonit.
Različne oblike
Izhajajoč iz grške besede za "dobra smrt", beseda evtanazija opisuje različne oblike končanja življenja. Aktivna evtanazija vključuje izrecna dejanja, ki vodijo k smrti bolnika, kot je na primer uporaba smrtonosne injekcije. Pri pasivni evtanaziji gre za opustitev dejanj, ki ohranjajo življenje bolnika, na primer zavrnitev operacije ali prenehanje umetne podpore. Neaktivna evtanazija pa se nanaša na prenehanje uporabe medicinskih naprav.
Prostovoljna evtanazija poteka s soglasjem pacienta ali njegovih bližnjih, medtem ko se neprostovoljna izvaja brez takšnega soglasja. Pomembno je razlikovati med evtanazijo in pomočjo pri samomoru, pri kateri zdravnik predpiše smrtonosna zdravila, vendar je odgovornost za njihovo uporabo na pacientu.
V Švici dovoljeno brez sebičnih razlogov
Albanija je med prvimi evropskimi državami, ki so legalizirale evtanazijo leta 1999. Dovoljena je tudi pasivna evtanazija, če trije družinski člani privolijo, če pacient ni sposoben dati soglasja, na primer če je v komi. Belgija in Nizozemska sta legalizirali evtanazijo po dolgi zgodovini nekaznovanja zdravnikov, ki so pomagali pri smrti pacientov. Belgija je to storila septembra 2002, medtem ko je Nizozemska to storila istega leta.
V Švici je dovoljena pomoč pri samomoru, vendar je to kaznivo dejanje le, če so motivi za to sebični. Na Norveškem in v Veliki Britaniji je evtanazija nezakonita, vendar se negovalcu lahko zmanjša kazen, če je smrt nekoga, ki je dal soglasje in je bil neozdravljivo bolan, izvedena iz usmiljenja.
Na Irskem je aktivno prispevanje k smrti nekoga drugega nezakonito, vendar ni nezakonito prenehanje zdravljenja na zahtevo pacienta ali njegovih bližnjih. Izraelski zakon prepoveduje povzročanje smrti drugih, kar vključuje tudi aktivno evtanazijo.
V ZDA v večini proti
Večina zveznih držav v ZDA prepoveduje aktivno evtanazijo, medtem ko je pomoč pri samomoru zakonita v nekaterih državah. V Mehiki je evtanazija nezakonita, vendar je možno prenehanje zdravljenja za podaljšanje življenja v nekaterih regijah.
Avstralska zvezna država Severni teritorij je sicer legalizirala evtanazijo leta 1995, vendar je bila ta odločitev kasneje preglasovana s strani zvezne vlade. V Indiji je bila marca 2011 legalizirana pasivna evtanazija, medtem ko so oblike aktivne evtanazije ostale nezakonite. Na Tajskem ni izrecne zakonodaje o evtanaziji, vendar pacienti imajo pravico zavrniti zdravljenje v zadnjih fazah neozdravljive bolezni.
Japonska nima sprejetega zakona o evtanaziji, vendar so nižja sodišča postavila okvir za legalno evtanazijo v določenih primerih. Kljub temu so zdravniki, ki so posegli v življenje pacientov, v preteklosti bili obsojeni za kršenje teh pogojev.
