Na pobudo ŠOUM se že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč bodo nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Zaradi vsem znanih razmer povezanih z epidemijo koronavirusa, je bila tudi lanska izvedba Študentske delovne brigade odpovedana.
Letos bodo študentje na pomoč priskočili občini Hrastnik
“Na ŠOUM smo se odločili, da letošnjo Študentsko delovno brigado vendarle izvedemo in sicer v občini Hrastnik, kjer bi morali gostovati že leto poprej. Sicer bo letošnja izvedba trajala nekaj dni manj, natančneje natanko en teden, gostila pa bo okoli 35 študentov ter drugih prostovoljcev. Veseli in ponosni smo, da lahko nadaljujemo delo naših predhodnikov, ki so s študentskimi prostovoljnimi akcijami pričeli že leta 1999, ko so se odpravili na pomoč pri odpravljanju posledic potresa v Bovcu,” dodaja David Lukner, vodja letošnje Študentske delovne brigade.
Načrtovana dela: vzpostavitev večjih pešpoti v občini, urejanje okolice športnih objektov v očini, obnova Čebelarskega doma, v sodelovanju s Planinsko zvezo Slovenije bo potekalo tudi urejanje in markiranje planinskih pešpoti v občini. Prostovoljci bodo po potrebi priskočili na pomoč tudi domačinom pri vsakodnevnih kmečkih opravilih.
Študentska delovna brigada je največji prostovoljni projekt Študentske organizacije Univerze v Mariboru in se je v zadnjih letih močno zasidrala med največje prostovoljne dogodke v Sloveniji. Doslej je na Študentskih delovnih brigadah sodelovalo že preko 1000 študentov, skupaj pa so opravili več kot 60.000 prostovoljnih ur.
Hrastnik je sicer najmanjša zasavska občina, ki ima nekaj več kot 9.000 prebivalcev. Zajema 58,58 km2 površine, ima 10 krajevnih skupnosti in 19 naselij. Največji naselji sta Hrastnik in Dol pri Hrastniku. Že dolga leta prevladuje na tem območju pretežno industrija, trenutno najbolj steklarska in kemična industrija. Več kot 200 let je tu deloval tudi rudnik rjavega premoga. Navedene dejavnosti so pomenile gonilno silo kraja. Kmetijstvo se razvija na obrobju doline, v strmih pobočjih, prilagojeno naravnim pogojem. Poleg živinoreje se razvija sadjarstvo, vrtnarstvo, zadnja leta tudi dopolnilne dejavnosti na kmetijah in ekološko kmetovanje. Malo podjetništvo se razvija pretežno zadnja desetletja. Izginjajo pretežno delovno intenzivna mesta v določenih panogah, razvijajo pa se nova, prilagojena novim. Turistične dejavnosti so manj razvite, a se pospešeno dela tudi na tem področju.
