Absentizem pri nas pravilom razumemo kot začasno odsotnost z dela zaradi bolezni, poškodbe ali nege družinskega člana. Širši pogled na absentizem odstira nove razsežnosti, kot so odsotnosti zaradi neprijetnega delovnega okolja, ki vodijo v stres, tesnobo, lahko tudi depresijo. Nadalje so razlogi za povečano odsotnost delovne razmere, ki ne ustrezajo željam in pričakovanjem zaposlenih, prezahtevne naloge glede na doseženo starost, pa posledične izgorelosti in podobne težave.
Prezentizem lahko predstavlja še višje stroške kot absentizem
V nasprotju z absentizmom prezentizem pomeni prisotnost na delu kljub slabemu počutju, z obolenji in drugimi oblikami bolezni, ki preprečujejo, da bi svoje delo opravljali učinkovito in dosegali želeno produktivnost. Prezentizem je še posebej pereč problem v trenutnih razmerah koronavirusa, pa tudi sicer v sezoni povečane možnosti klasičnih respiratornih obolenj, saj s tem zaposleni ne ogroža samo sebe, temveč tudi vse svoje sodelavke in sodelavce. Prekomerna odsotnost z dela predstavlja stroške podjetjem in gospodarstvu nasploh, prav tako prezentizem, katerega učinke je sicer nekoliko težje količinsko opredeliti. Ljudje, ki imajo težave z duševnim zdravjem, kot sta stres ali depresija, so bolj nagnjeni k prezentizmu kot odsotnosti z dela. V Veliki Britaniji so ocenili, da prezentizem zaradi duševnih obolenj za državo predstavlja 1,5-krat večji strošek kot absentizem.
Koraki za izboljšanje počutja na delovnem mestu
Pretirana odsotnost z dela in prezentizem sta pokazatelja slabega počutja zaposlenih v delovnem okolju. Zato pravi proaktivni pristop k tem izzivom pomeni iskanje možnosti in priložnosti za izboljšave ter ne zgolj analiziranje stanja in izvajanje ukrepov za njegovo zajezitev. Prvi korak je dobra komunikacija, ki od vodij zahteva ustrezno usposobljenost tako za poslušanje kot za razumevanje potreb zaposlenih in podjetja ter skupno iskanje rešitev. Zaupanje je nekaj, kar si je treba prislužiti in ne pozna bližnjic. Pomembno je spodbujanje dobrih medsebojnih odnosov in zdravega življenjskega sloga ter omogočanje ustreznega usklajevanja službenih in zasebnih obveznosti. Tako kot vedno pa je tudi pri skrbi za dobro počutje na delovnem mestu neobhodno angažiranje posameznikov.
Novi izzivi absentizma v času negotove prihodnosti
22. oktobra bo v sklopu projekta »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (POLET)« potekala spletna konferenca o aktualnih izzivih absentizma. Spregovorili bodo o gibanjih absentizma zaposlenih v preteklem obdobju in o vplivu koronavirusa nanj. Posvetili se bodo preprečevanju negativnih odzivov zaposlenih na uvajanje sprememb in pristopom usposabljanja starejših za uporabo novih tehnologij. Predstavili bodo tudi dobre prakse obvladovanja absentizma v teh zahtevnih časih. Strokovnjaki bodo osvetlili še vsebine varnosti in zdravja pri delu ter spregovorili o ustrezni organizaciji dela od doma. Konferenca je namenjena delodajalcem, strokovni javnosti, pa tudi vsem tistim, ki jih te vsebine zanimajo in so dejavni na tem področju.
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
