Določbe zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki prepovedujejo delodajalcem, ki so jim bile pravnomočno izrečene globe, da zaposlujejo tujce, niso v neskladju z ustavo, je odločilo ustavno sodišče. Zahtevo za oceno ustavnosti je vložil državni svet, ki meni, da gre za poseg v svobodo dela in pravico do svobodne gospodarske pobude.
Državni svet je spomladi 2022 vložil zahtevo za oceno ustavnosti
Delodajalec, ki je bil pravnomočno oglobljen za določene prekrške, v določenem obdobju po pravnomočnosti izreka globe ne sme zaposlovati tujcev. Državni svet je spomladi 2022 vložil zahtevo za oceno ustavnosti in začasno zadržanje teh določb, ker meni, da vodijo v nerazumno in nesorazmerno prepoved zaposlovanja tujcev, poroča STA.
Po oceni ustavnega sodišča ureditev ni v nasprotju z ustavo. Kot je zapisano v danes (3. 4. 2024) objavljeni odločbi, je treba prepoved zaposlovanja tujcev v teh primerih razumeti kot ukrep, ki naj spodbuja gospodarske subjekte k spoštovanju predpisov.
"Namen teh določb je torej preprečevanje zlorab oz. kršitev zakonskih določb v zvezi z zaposlovanjem tujcev in preprečevanje kršitev drugih zakonskih določb, ki jih morajo spoštovati gospodarski subjekti," so zapisali.
Ustavni sodniki so presodili, da izpodbijana ureditev ni v nasprotju s pravico do svobodne gospodarske pobude. Dodali so, da svoboda dela ne vključuje pravice do zaposlitve pri točno določenem delodajalcu. Izpodbijani ukrep je časovno omejen in ne pomeni prepovedi zaposlovanja vseh delavcev, so še pojasnili. Z izpodbijano ureditvijo se zasleduje javna korist, je zapisano v odločbi.
Po drugi strani so državni svetniki opozorili, da nekateri prekrški, ki privedejo do prepovedi zaposlovanja, niso nujno zloraba v osnovnem smislu. Poleg tega so izpostavili, da je v zakonu preveč različnih kršitev, zaradi katerih je zaposlovanje tujcev prepovedano, kar naj bi bilo nepregledno in nesorazmerno. Prav tako so izrazili pomisleke, da prepovedi zaposlovanja ne zagotavljajo ustrezne zaščite delavcev.
