Današnje osrednje žalne slovesnosti pred dnevom spomina na mrtve v Slovenski Bistrici se je kot osrednja govornica pri kostnici na mestnem pokopališču udeležila tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ob tem je izrazila spoštovanje žrtvam povojnih pobojev, ki so se zgodili v teh krajih kmalu po drugi svetovni vojni.

Kot je v nagovoru poudarila Klakočar Zupančič, je oblastniška samovolja takratne vladajoče politične elite s preganjanjem dejanskih ali potencialnih političnih nasprotnikov s sodnimi postopki ali brez izvajala hude kršitve osnovnih človekovih in državljanskih pravic, aretacije, izvensodna kaznovanja, usmrtitve, zlorabe nadzora nad ljudmi, kakor tudi prirejene politične sodne procese.

“Bil je torej čas, ko se je o življenju in smrti odločalo na osnovi sovraštva, maščevalnosti, laži in ideološke zaslepljenosti,” je dejala in dodala, da je Slovencem druga svetovna vojna zapustila zelo težko breme, saj je bilo povojno nasilje usmerjeno predvsem na civilno prebivalstvo.

Zločin v Slovenski Bistrici po njenem velja za enega najhujših partizansko-komunističnih zločinov po drugi svetovni vojni, je poudarila predsednica DZ in še dodala, da je neizprosno bolečino krutosti stopnjevalo še dolgoletno zanikanje zakopanih in več kot očitno zavrženih človeških življenj.

Največ, kar lahko danes storimo za zamolčane žrtve povojnih morij, je po njenih besedah spoznanje, kam nas lahko privedejo manipulacije, zaničevanje, hujskanje, zaslepljenost in strah. Ob tem je pozvala, da si ne pustimo jemati dragocenega časa za nesoglasja, ki nam preprečujejo, da bi navzven nastopili kot en narod.

Pozvala je k temu, da se v želji po boljši prihodnosti zavežemo k ohranjanju miru, pravne države in enakosti za vse državljane, spominski trenutki pa naj nas opominjajo, kako naj v luči preteklosti gradimo prihodnost, v kateri ni prostora za nasilje in kršenje človekovih pravic. “Naj spoštljiva komunikacija odpira vrata do sočloveka in naj razumevanje drugačnosti botruje boljšemu jutri,” je nagovor sklenila Klakočar Zupančič.

V imenu občine je venec položil župan Ivan Žagar, še pred tem pa je skupaj s poslanko Karmen Furman (SDS) položil venec pri rovih A in B v Zgornji Bistrici in pri spomeniku na Trgu svobode.

Na pokopališču v Slovenski Bistrici so 30. oktobra 2004 pokopali posmrtne ostanke 431 žrtev povojnih pobojev na Zgornji Bistrici. V prvem rovu grobišča so na pobudo občine izkopali posmrtne ostanke 200 žrtev, v drugem rovu pa 231 žrtev enega zadnjih večjih povojnih pobojev na slovenskih tleh.