Na družbenem omrežju Facebook je nastala javna skupina Tudi nekateri otroci in mladostniki so rizična skupina. Zaščitimo jih!, v katero so vključeni številni psihologi, psihoterapevti, delovni terapevti, specialni pedagogi in ostali, ki na strokovni način pri svojem delu obravnavajo otroke in mladostnike. Glavni namen skupine je nagovoriti in doseči odločevalce o ukrepih, vezanih na covid-19, in sicer, da bi omogočili takojšnjo vrnitev otrok in mladostnikov v šole in vrtce.

S stiskami otrok se vsakodnevno srečujejo

Stiske nekaterih otrok in družin, ki so nastale kot posledica ukrepov, so lahko zelo velike. O psiholoških posledicah epidemije pričajo pomenljivi zapisi članov skupine, ki se v praksi s temi stiskami vsakodnevno srečujejo. Strokovnjaki opozarjajo na nepopravljive posledice, ki jih prinaša digitalizacija učnega procesa in pretrgana socializacija otrok, ki ne morejo obiskovati šol.

V skupini želimo opozoriti, da je vidikov strokovnega presojanja več in da bi morale biti odločitve o ukrepih za preprečevanje širjenja okužb sprejete v timu strokovnjakov različnih strok. Pri nas žal ni tako in zdi se, da ukrepi, namenjeni varovanju ranljivih skupin, ustvarjajo nove ranljive skupine. Opozarjamo, da je vidik duševnega zdravja otrok in mladostnikov pri ukrepih za omejevanje koronavirusa spregledan.

Člani javne skupine si tako ne prizadevajo za odpravo ukrepov, saj se zavedajo njihove pomembnosti za zaščito ranljivih skupin, temveč med ranljive skupine uvrščajo tudi otroke in mladostnike in poskušajo na strokoven način opozoriti tudi na njihove stiske. Na tak način pa doseči dialog z odločevalci. Oktobra lani so iz Zbornice kliničnih psihologov skupaj z oddelkoma za psihologijo in Sekcijo psihologov, zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, na odločevalce naslovili javno pismo z željo, da bi si v političnih odločitvah prizadevali upoštevati in zmanjšati breme, ki ga zaradi ukrepov nosijo otroci in mladostniki.

Pretekli petek so javno pismo na Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport naslovili tudi v Društvu šolskih svetovalnih delavcev z namenom poiskati rešitve, kako kljub zaprtju šol poskrbeti za ranljivejše skupine otrok in mladostnikov. “V skupini želimo opozoriti, da je vidikov strokovnega presojanja več in da bi morale biti odločitve o ukrepih za preprečevanje širjenja okužb sprejete v timu strokovnjakov različnih strok. Pri nas žal ni tako in zdi se, da ukrepi, namenjeni varovanju ranljivih skupin, ustvarjajo nove ranljive skupine. Opozarjamo, da je vidik duševnega zdravja otrok in mladostnikov pri ukrepih za omejevanje koronavirusa spregledan,” pojasnjuje izr. prof. dr. Katja Košir iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru.

Otroci si močno želijo vrnitve v šole

Številne družine so namreč zaradi ukrepov ob epidemiji novega koronavirusa ostale praktično brez vseh dohodkov, stiske otrok in družbene razlike med njimi so se v prenekaterih primerih še dodatno poglobile. “Razlike med otroki se zaradi zaprtja šol brez dvoma poglabljajo, saj so najbolj prikrajšani prav tisti, ki imajo več primanjkljajev v znanju, manj socialnih in čustvenih spretnosti, prihajajo iz manj ugodnega družinskega okolja, imajo slabši socialnoekonomski položaj in podobno,” opozarja Koširjeva.

Glede na poročanja iz šolske prakse bi rekla, da si večina otrok in staršev vrnitve v šolo močno želi. Za tiste, ki sodijo v katero od skupin, pri katerih obstaja ob okužbi s covid višje tveganje za neugoden potek bolezni, ali pa to velja za njihove družinske člane, pa bi bilo potrebno poiskati drugačne rešitve.

Ali so otroci in starši na vrnitev v šole pripravljeni, pa Koširjeva zaenkrat ni želela oceniti. “Glede na poročanja iz šolske prakse bi rekla, da si večina otrok in staršev vrnitve v šolo močno želi. Za tiste, ki sodijo v katero od skupin, pri katerih obstaja ob okužbi s covid višje tveganje za neugoden potek bolezni, ali pa to velja za njihove družinske člane, pa bi bilo potrebno poiskati drugačne rešitve,” dodaja Koširjeva.