Računsko sodišče v poročilu ugotavlja, da zbiranje informacij za ocenjevanje nepremičnin po metodah »drive by« in »desk top« ni omogočalo doseganja kriterijev skladno z Mednarodnimi standardi ocenjevanja vrednosti (MSOV), ki bi zagotavljala verodostojno ocene vrednosti nepremičnin, primerljive z oceno, ki se jo izdela za vrednotenje finančnih sredstev oziroma izračun pripadajočih oslabitev pri pripravi računovodskega izkaza. Še več – izvajalci niso bili seznanjeni, da bodo njihove cenitve namenjene tudi za izračun oslabitev v procesu izdelave ocene izkaza finančnega položaja bank po stanju na dan 30.09.2013.
Ker je eno od osnovnih poslanstev Računskega sodišča RS skrb za smotrno porabo proračuna in s tem denarja davkoplačevalcev, ga Društvo Mali delničarji Slovenije poziva, da nepočrnjeno kopijo nemudoma izroči Ustavnemu sodišču in Državnemu zboru RS
“Razlaščeni delničarji in obvezničarji saniranih bank tudi po šestih oz. sedmih letih ne smejo videti vseh izračunov in pravnih podlag, na katerih je Banka Slovenije utemeljila izredne ukrepe in zahtevala slabitve kreditov in vrednosti nepremičnin,” so v Društvu Mali delničarji Slovenije pospremili objavo poročila, ki je v večjem delu zakrito. Računsko sodišče so pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi razlaščenci.
Računsko sodišče so pozvali, naj celotno besedilo naloži v varno sobo, da bodo do njega lahko dostopali tudi razlaščenci. Ob tem so ga pozvali še, naj nepočrnjeno kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ.
Ob tem so ga pozvali še, naj nepočrnjeno kopijo poročila nemudoma izroči tudi ustavnemu sodišču in DZ. “Glede na dejstvo, da ustavno sodišče presoja o določbah zakona, ki bi omogočil učinkovito pravno sredstvo za uveljavljanje morebitnih odškodnin za razlaščene imetnike delnic in obveznic, je mnenje računskega sodišča za presojanje sanacije in popravnih ukrepov bistveno za ustavne sodnike,” so ocenili.
DZ pa naj po njihovem nepočrnjeno kopijo dobi zato, ker je potrjeval ukrepe sanacije, zakon o učinkovitem pravnem sredstvu in napotitev računskega sodišča v pregled Banke Slovenije. “S tem si bodo poslanci lahko ustvarili svoje mnenje pred morebitnimi popravki zakonodaje ali drugim načinom rešitve tega problema,” so dodali v Društvu Mali delničarji Slovenije.
Zakaj kazenska ovadba zoper bivše vodilne v Banki Slovenije še nima epiloga?
Ob tem se sprašujejo, kdaj bo specializirano državno tožilstvo obravnavalo in sprejelo odločitev glede kazenske ovadbe Nacionalnega preiskovalnega urada, ki jo je podal decembra 2018 zoper nekdanje vodilne Banke Slovenije. “V tej ovadbi je izrecno opisano in obrazloženo, da je Banka Slovenije vedoma neresnično predstavila dejansko pozitiven kapital NLB za negativnega, da bi s tem omogočila razlastitev podrejenih upnikov NLB,” so zapisali.
Mali delničarji Slovenije še vedno predlagajo poravnavo, ki mora biti transparentna in za znane imetnike
V društvu so znova pozvali, naj se spor reši s poravnavo. “Glede na navedbe računskega sodišča je na mestu naša pobuda, da se pristopi k sklenitvi izvensodne poravnave ali pa se ustanovi poravnalna shema. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa naj bo Banka Slovenije ali v njenem imenu država,” so vnovič predlagali in spomnili, da bi po njihovem predlogu poravnavo lahko sklenili le znani imetniki.
Glede na navedbe računskega sodišča je na mestu naša pobuda, da se pristopi k sklenitvi izvensodne poravnave ali pa se ustanovi poravnalna shema. V ta namen se omogoči denarno izplačilo ali izplačilo v obveznicah, plačnik pa naj bo Banka Slovenije ali v njenem imenu država.
