Predlani smo v Sloveniji uporabili kar 1,4 tone spornega pesticida, ki z inhibicijo encima acetilholinesteraze vpliva na razvoj možganov pri otroku.

Tudi na krožnikih slovenskih gospodinjstev se lahko najdejo jedi, ki so bile predhodno tretirane s spornim pesticidom klorpirifos, ki je v Sloveniji prepovedan (dovoljen pa je derivat klorpirifos -metil). Leta 2016 so javnost razburili izsledki Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano s sedežem v Mariboru, ki so v jabolkah za predelavo iz Srbije odkrili presežene mejne vrednosti pesticida klorpirifos, ki je zelo nevaren za zdravje ljudi, zlasti otrok in nosečnic, ter usoden za živali. Pred leti so Avstrijcu, ki je s pesticidom škropil svoj nasad sadnih dreves in tako pripomogel množični pogin okoliških čebel, odredili celo zaporno kazen.

Kloropirifos -metil lahko kupimo tudi v Sloveniji

Sporen pesticid najbolj pogosto najdemo na jabolkah, hruškah, grozdju, in na citrusih, bodisi uvoženih iz tujine ali na črnem trgu kupljenih pri nas. Tudi sorodno škropivo klorpirifos-metil naj bi bilo ravno tako nevarno, a je zaradi počasnejšega dovoljenja pri nas še vedno dovoljeno. Po besedah dr. Maria Lešnika iz Fakultete za biosistemske vede v Mariboru lahko zloglasen pesticid najdemo v pripravkih Rezan, Pirifex, Daskor in Reldan. Lešnik dodaja, da ne gre izpostaviti le enega škropiva, ki je najbolj nevaren zdravju, že zaradi pomanjkljivih raziskav na tem področju.

Kot smo pred časom že pisali, smo leta 2017 na lastnih pridelkih uporabili 1,4 tone pesticida kloropirifos – metil.

Dokazano vpliva na razvoj možganov majhnih otrok

Klorpirifos je zelo nevaren zlasti za majhne otroke in zarodku, v primeru da jih zaužije nosečnica. Insekticid namreč povezujejo z motnjami v razvoju otrok; med drugim povzročajo Aspergerjev sindrom, avtizem in nižji inteligenčni kvocient.

V telo lahko pride preko dotika, zaužitja ali vdihavanja. V majhnih dozah lahko povzroči povečano izločanje sluzi iz nosu, povečano slinjenje, solzenje. Ljudje se lahko pretirano potijo, lahko se jih lotevajo glavoboli, slabost in postanejo omotični. V večjih odmerkih je prisotno bruhanje, trzljaji mišic, krči, tresavica in splošna šibkost. Pride lahko tudi do driske in slabšega vida. Pri večji izpostavljenosti pa lahko pride do motenj v zavesti, zmanjšane kontrolie zadrževanja urina in blata, otežkočeno dihanje in paraliza.

Nekateri so mnenja, da v primeru otrok ne obstaja varen odmerek pesticida. Po besedah Philippa Grandjeana, univerzitetnega profesorja okoljske medicine iz univerz na Danskem in Harvardu je edini sprejemljiv odmerek kloropirifosa ničen, saj dokazano vpliva na razvoj možganov majhnih otrok.

V EU presojajo, če bi klorpirifosu dovolili nadaljnjo uporabo

Na ravni Evropske Unije trenutno poteka presoja aktivnih snovi klorpirifos in klorpirifos-metil z namenom ponovne odobritve in dovoljenja za nadaljnjo uporabo. “V okviru presoje aktivne snovi se pregleda in strokovno oceni izsledke, pridobljene na mikroorganizmih, celičnih kulturah, laboratorijskih živalih in v epidemioloških študijah. Upošteva se tudi informacije spremljanja zdravja delavcev in morebitnih zastrupljencev.” Potrebno je pregledati tudi vso razpoložljivo javno objavljeno literaturo in rezultate raziskav, so za naš medij pojasnili na Upravi RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR). 

Teste so opravljali na laboratorijskih živalih

V okviru presoje varnosti klorpirifosa so bile na laboratorijskih živalih izvedene študije vpliva na razmnoževanje in razvoj zarodkov, v katerih so bile matere pred parjenjem, med gestacijo in laktacijo izpostavljene klorpirifosu. Prav tako so bile izvedene tudi študije mehanizma nevrotoksičnosti, natančneje primerjalne aktivnosti encima acetilholinesteraze v različnih življenjskih obdobjih. Klorpirifos in klorpirifos-metil sta namreč organofosfata, ki zavirata encim acetilholinesterazo. Ta encim igra pomembno vlogo pri prenosu živčnih impulzov med živci in mišicami v postsinaptičnih vegetativnih vlaknih, v vegetativnih ganglijih in v osrednjem živčevju.

“Sprejemljivi odmerki so določeni na podlagi najvišje vrednosti, ki pri laboratorijskih živalih ni povzročila škodljivega učinka,” so dejali.

Letno za pregled odvzamejo 1000 vzorcev sadja in zelenjave

V Sloveniji raziskave razvojne toksičnosti organofosfatov izvaja Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani.

UVHVVR izvaja nadzor ostankov pesticidov v živilih v okviru rednega letnega nadzornega programa, dodatnega nadzora in nadzora živil ob uvozu. Letno je odvzetih nekaj manj kot 1000 vzorcev sadja, zelenjave, živil živalskega izvora, žit ter žitnih izdelkov in predelanih živil. “Skoraj polovica vzorcev, ki jih odvzamemo, predstavlja zelenjava, nekaj več kot četrtina odvzetih vzorcev pa sadje. V letu 2018 je bilo s strani UVHVVR na vsebnost ostankov pesticidov analiziranih 825 vzorcev živil,” pojasnjujejo.