V letu 2017 smo v Sloveniji porabili kar 510 ton škropiv

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) so v letu 2017 v kmetijstvu porabili neverjetnih 510 ton aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih; od tega je bilo 413 ton fungicidov, 77 ton herbicidov, 19 ton insekticidov in 1,5 tone drugih fitofarmacevtskih sredstev.  Nič čudnega torej, da žuželk skorajda ni več in smo priča množičnemu izumiranju čebel ter metuljev. gre za drugo tovrstno raziskavo porabo sredstev v Sloveniji, prvič so tako raziskovanje izvedli leta 2014.

Največ fungicidov v vinogradih, največ herbicidov za koruzo

Veleprodaja fitofarmacevtskih sredstev na domačem trgu je leta 2017 znašala 1.078 ton aktivnih snovi. Daleč največ fungicidov je bilo porabljenih v vinogradih, in sicer kar 323,9 tone. Sledi poraba fungicidov v sadovnjakih (57,5 tone). Največ herbicidov (54,1 tone) je bilo uporabljenih na površinah s koruzo (za zrnje in silažo), na površinah z žiti pa je bilo porabljenih 12,3 tone herbicidov, od tega 8,5 tone glifosata. Spomnimo, o daleč najbolj zloglasnem škropivu, herbicidu glifosat oziroma v Sloveniji proizvedenem izdelku Boom Efekt, smo že pisali, povzročal naj bi raka in druge okvare imunskega sistema. V kmetijstvu so porabili še 19,2 ton insekticidov, od tega 15,8 ton v sadovnjakih, 2 toni pa v vinogradih.

“Od fungicidov je bilo porabljenega največ žvepla (215,9 tone), sledila sta folpet (50,9 tone) in mankozeb (44,9 tone). Od herbicidov je bilo porabljenega največ S-metolaklora (29,4 tone), sledila sta terbutilazin (10,5 tone) in glifosat (8,5 tone). Od insekticidov je bilo porabljenega daleč največ parafinskega olja (14,6 tone), sledil je klorpirifos-metil (1,4 tone),” navajajo na Sursu.

Kakšen kruh v resnici jemo?

Na hektar celotne osnovne kmetijske površine je bilo največ fitofarmacevtskih sredstev porabljenih v vinogradih (21 kilogramov na hektar) in v sadovnjakih (19,3 kilograma na hektar), in sicer je šlo večinoma za fungicide. Na površinah, kjer vzgajajo pšenico in piro, so uporabili približno 0,6 kilogramov sredstev na hektar, od tega 0,3 kg/ha fungicidov in 0,3 kg/ha herbicidov. Slednjih je bilo največ uporabljenih tudi na površinah, posejanih s koruzo, in sicer 0,8 kilogramov sredstev na hektar. Moka, iz katere se pripravlja kruh, je tako zelo vprašljiva, vsaj kar se tiče morebitne vsebnosti škropiv. Velja omeniti, da je edino “pražito”, ki sploh ne reagira na škropiva, kamut, zato se izplača kruh pripravljati iz slednjega. Pa vendar ima kar visoko ceno, zato marsikoga odvrne od nakupa.