V afero Panamski dokumenti sta se po pisanju Dela ujela slovenska častna konzula v Luksemburgu in Liechtensteinu Mariborčan Franc Zlatko Dreu in Donat P. Marxer. Prvi je bil leta 2006 nekaj časa pooblaščenec in lastnik družbe z Britanskih Deviških otokov, drugi pa od decembra 2008 edini družbenik v podjetju Exal Enterprises na Sejšelih.
Zanikal, da bi ustanovil podjetje
Dreu je za Delo dejal, da nikoli ni bil lastnik te družbe, ampak je pravi lastnik, ki je družbo kupil, namesto svojega imena vpisal njegovo. Zanikal je, da bi ustanavljali podjetja v davčnih oazah za slovenske državljane, in dejal, da je od leta 2002 poslovno neaktiven. Pridobljeni podatki pa, kot nadaljuje časnik, kažejo, da je Dreu pooblastila za upravljanje podjetij dobival še več let po tem letu.
V dokumente se je ujel tudi Marxer. Ti dokazujejo, da je bil od decembra 2008 edini družbenik v podjetju Exal Enterprises na Sejšelih, nato je oktobra 2014 družbo prevzelo liechtensteinsko podjetje Medipolan, ki je po dostopnih podatkih Marxerjevo, navaja časnik. Malo pred prevzemom, so v panamski centrali Mossack Fonseca ugotovili, da Marxer ustreza kriterijem politično izpostavljenega posameznika.
Če bi sami ugotovili nepravilnosti bi sprožili posotpek razrešitve
Na ministrstvu za zunanje zadeve so na vprašanje časnika, kaj bi se zgodilo, če bi ugotovili, da častni konzul odpira podjetja v najbolj skrivnostnih davčnih oazah za slovenske državljane, odgovorili, da če bi pri svojem rednem delu zaznali takšne ali podobne aktivnosti častnih konzulov, bi te zaznave ali morebitne ugotovitve predali pristojnim organom v nadaljnjo obravnavo. “V primeru, če bi bili častni konzuli utemeljeno osumljeni ali pa bi jim bila dokazana dejanja, ki jih navajate, bi nemudoma sprožili postopek razrešitve,” so pojasnili za Delo.
STA