Ob začetku prvega vala so bili zaposleni v trgovinah na delovnem mestu pogosto brez zaščite. Sindikat je delodajalce velikokrat pozival k nabavi mask, razkužil, panojev. Tako rekoč čez noč so bili delodajalci in zaposleni v trgovskem sektorju postavljeni pred dejstvo, da brez negativnega testa trgovcev,ta na delo ne more.

Testirali bi se, če bi bili testi manj invazivni

»Testirati se moramo enkrat tedensko, kar niti slučajno ni razumno. Eno leto se niso zmenili za nas, še ko smo imeli bolne sodelavce s potrjenim Covidom, nas niso pošiljali na test. Delali smo, kot da ni nič. Ko so nam poslali dopis, smo bili v našem kolektivu vsi glasno proti, zavrniti pa si testa nihče ne upa«, je povedala naša sogovornica, zaposlena v večji živilski trgovski verigi.

Eno leto se niso zmenili za nas, še ko smo imeli bolne sodelavce s potrjenim Covidom, nas niso pošiljali na test. Delali smo, kot da ni nič.

Najprej je bilo med zaposlenimi veliko zmede in vsak se je moral znajti po svoje, kasneje je delodajalec testiranje organiziral. Kljub temu testiranja zaposlenim ne štejejo v delovni čas.

»Če bi imela na izbiro se ne bi testirala, razen, če bi končno nabavili človeku bolj prijazne teste, manj invazivne. Vsi vemo, da je to mogoče«, še pove naša sogovornica, ki želi ostati anonimna.

Najpogostejša sankcija je odpoved

Primerov, ko zaposleni v trgovinah, naj gre za živilske ali neživilske, ne želijo opravljati testa, je precej. Na Sindikatu delavcev trgovine Slovenije so povedali, da je kar nekaj zaposlenih v trgovini prejelo odpoved, ker so testiranje zavrnili.

»Najpogostejša sankcija, če zaposleni ne želijo na testiranje, je odpoved. Testiranje zdaj spada v delovno obvezo zaposlenega, delavca seznanijo, da je testiranje v oceni tveganja in zato obvezno«, je povedal Ladi Rožič, generalni sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije.

Najpogostejša sankcija, če zaposleni ne želijo na testiranje, je odpoved.

Tudi v trgovinah, kjer prodajajo neživilske izdelke, vlada precej nejevolje. Eden naših sogovornikov, Alekksoo Ganričof, se je po tehtnem premisleku odločil, da trgovine v Mariboru sploh ne bodo ponovno odpirali, dokler ne bo razglašen konec epidemije: »Ker se razmere in ukrepi vseskozi spreminjajo, trgovine v Mariboru ne bomo odprli dokler epidemije ne bo uradno konec. Zdaj postavljamo spletno trgovino.«

Ker se razmere in ukrepi vseskozi spreminjajo, trgovine v Mariboru ne bomo odprli dokler epidemije ne bo uradno konec. Zdaj postavljamo spletno trgovino.

Njihova druga poslovalnica zaenkrat ostaja odprta: »Naša poslovalnica v Slovenski Bistrici ostaja odprta, je namreč manjša in si z njo zagotovimo preživetje. Ljudje pridejo, prodaja pa je močno upadla, ni še zaživela.«

»V Mariboru imamo večjo trgovino in tudi večje stroške. V zadnjem letu smo delali le tri mesece, tega pa nobeno podjetje ne preživi. V trgovini so glede na velikost stroški tako veliki, da dobička ne moreš naredit. Ukrepi so neživljenjski, na tak način ne moremo delat. Uporaba mask je v redu, testov pa vsak teden nihče ne želi opravljat. Potem so tu še omejitve na regije in strah ljudi,«je še povedal.

Enajst mesecev spregledani

Zaposleni v živilskih trgovinah se sprašujejo od kod prisila, ko pa se je zdelo, da so s strani države, vsaj kar se ustrezne zaščite tiče, v zadnjih enajstih mesecih povsem spregledani.

Vladajoče sprašujemo zakaj je testiranje naenkrat obvezno, po tem, ko je delavci enajst mesecev niso bili testirani. Od začetka smo celo mi pozivali k temu, da delavcem zagotovijo maske, da so nezaščiteni, da potrebujejo razkužila, pleksije. Zdaj pa kar naenkrat testiranje in to obvezno.

»Vladajoče sprašujemo zakaj je testiranje naenkrat obvezno, po tem, ko je delavci enajst mesecev niso bili testirani. Od začetka smo celo mi pozivali k temu, da delavcem zagotovijo maske, da so nezaščiteni, da potrebujejo razkužila, pleksije. Zdaj pa kar naenkrat testiranje in to obvezno. Razumljivo bi bilo, da testirajo tiste, ki so bili dlje odsotni z delovnega mesta, manj jasno pa nam je, zakaj kar naenkrat vsi in to vsak teden,« je povedal Rožič.

Ali je odlok sprejemljiv?

Odlok o obveznosti testiranja trgovcev vpliva na zaposlene in tudi zaposlovalce. Če se delodajalci pritožujejo, da se zaposleni ne želijo testirati in jim zato grozijo z odpovedjo, po drugi strani tudi sami večkrat spregledajo svoje obveznosti. Testiranje se mora delavcu namreč šteti v delovni čas ne more biti njegov strošek.

»Čas testiranja mora po zakonu spadati v delovni čas, stroški testiranja ne morejo biti stroški delavca, ampak delodajalca. Tudi potni stroški morajo biti povrnjeni. Nekateri so svojim zaposlenim organizirali testiranje, drugi jih pošiljajo v vrste, jih kličejo na delo, pa pošiljajo nazaj, stvari res niso urejene,« opozarja Rožič.

»Pravne službe se trenutno posvetujejo, ali lahko spodbijejo odlok, ki zahteva redno tedensko testiranje vseh zaposlenih,« še doda.