Že drugo leto zapored bo zadnji aprilski dan minil brez velikih tradicionalnih kresovanj in druženj ter proslav, ki so bile nepogrešljiv del prihajajočega praznika. Kresovanja sicer običajno potekajo na predvečer mednarodnega praznika dela, ki je posvečen spominu na krvave demonstracije v Chicagu leta 1886, znane pod imenom Haymarketski izgred. Delavci so takrat zahtevali osemurni delavnik, a je policija njihove demonstracije zatrla.

Kljub sproščanju številnih omejitvenih ukrepov za zamejevanje covid-19 in dejstva, da se še vedno nahajamo v oranžni fazi, so množične prireditve prepovedane. Druženje ljudi je namreč omejeno do deset oseb, zato so se organizatorji tradicionalnih kresovanj odločili, da tudi letos tovrstnih druženj ne bo. Gasilci vendarle sporočajo, da vseh običajev ne bodo opustili. Majska drevesa – mlaje bodo namreč skrbno postavili.

Pri kurjenju kresov velja previdnost

Za vse, ki bodo kresove vendarle zakurili, pa je Uprava RS za zaščito in reševanje v zvezi s kresovanji pripravila nekaj napotkov, omejitev in prepovedi:

  • prostor okoli kurišča kresa mora biti očiščen vseh gorljivih snovi vsaj v obsegu enega metra od roba kresa,
  • če požarna straža ni zagotovljena, mora biti kurišče kresa obdano z negorljivimi materiali (npr. peskom, kamni, opeko ali kovino),
  • kres mora biti ves čas pod nadzorom odrasle osebe,
  • ob vetrovnem vremenu se kresa ne sme prižigati oziroma je treba kurjenje prekiniti,
  • pri kurjenju kresov je priporočljivo uporabiti čim bolj suh les,
  • prepovedano je uporabljati nevarne, vnetljive in eksplozivne snovi ter kuriti odpadke,
  • po končanem kurjenju je treba ogenj in žerjavico povsem pogasiti, priporočljivo je kurišče prekriti z negorljivim materialom (npr. peskom ali zemljo),
  • na javnih prireditvah s kresovanjem morajo biti zagotovljeni ustrezni ukrepi, predvsem požarna straža, ki pa jo lahko izvajajo le gasilci,
  • če kres povzroči požar v naravnem okolju, je treba na telefonsko številko 112 takoj obvestiti pristojni regijski center za obveščanje, ki bo na mesto požara napotil krajevno pristojne gasilske enote.

Dodatne zahteve v zvezi s kurjenjem v gozdu, tudi s kurjenjem kresov, določajo predpisi o gozdovih (npr. Pravilnik o varstvu gozdov). Prav tako lahko tudi občine s svojimi predpisi določijo dodatne pogoje, omejitve in prepovedi kurjenja, tudi kurjenja kresov v naravnem okolju, ali/ter omejitve in prepovedi širijo iz naravnega tudi v druga okolja (npr. bivalno okolje). Dodatne omejitve in prepovedi lahko veljajo za določena posebej zavarovana območja. Zato se je treba pred začetkom aktivnosti za izvedbo kresovanja prepričati, kakšne so morebitne omejitve in prepovedi na konkretnem območju, kjer nameravate kuriti kres.

Obenem je pri kurjenju in sami organizaciji kresovanja potrebno spoštovati tudi ukrepe Vlade Republike Slovenije in NIJZ v zvezi z omejevanjem širjenja epidemije covida-19.

Letošnji praznik dela v znamenju zahtev delavcev

Ne le tradicionalnega kresovanja v Koblarjevem zalivu, letos tudi osrednje sindikalne proslave ne bo. A praznik dela bodo vendarle obeležili na primeren, a nekoliko drugačen način, razlaga Sanja Leban Trojar, izvršna sekretarka za izobraževanje in odnose z javnostmi pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS): “Množičnih prireditev ne moremo organizirati, pripravili smo plakate in kartice za pošiljanje, ker smo letos v ospredje postavili zahteve v odnosu do Vlade RS. Postavili smo šestnajst zahtev,  ključno sporočilo letošnjega prvega maja pa je: Zahtevamo varnost! Torej zahtevamo tako varne zaposlitve, starost, socialno varnost in nenazadnje varnost na delovnem mestu samem.”

Množičnih prireditev ne moremo organizirati, pripravili smo plakate in kartice za pošiljanje, ker smo letos v ospredje postavili zahteve v odnosu do Vlade RS. Postavili smo šestnajst zahtev,  ključno sporočilo letošnjega prvega maja pa je: Zahtevamo varnost! Torej zahtevamo tako varne zaposlitve, starost, socialno varnost in nenazadnje varnost na delovnem mestu samem.

Letošnji praznik dela bo tako namenjen osvetlitvi aktualne problematike deavcev in delavk, na katero je še posebej vplivala epidemija in jo še dodatno zaostrila. “V primeru, da bo sprejet zakon o demografskem skladu, oziroma sprejeta socialna kapica, bo ta še dodatno opustošila socialno in zdravstveno blagajno, v tem primeru, pa bo položaj delavk in delavcev še dodatno načet,” še sporoča Leban Trojarjeva.

Kartica z zahtevami ZSSS ob letošnjem prazniku dela

V živo bo zahteve ob prvem maju v petek, 30. aprila, na mestu najbolj tradicionalnega praznovanja praznika dela, na ljubljanskem Rožniku predala predsednica ZSSS, Lidija Jerkič.