Obrambni minister Matej Tonin je v odgovoru na novinarsko vprašanje glede Fafanglovega predloga dejal, da bi v določenem delu po njegovih besedah lahko angažirali tudi Slovensko vojsko. Se pa ob tem Tonin sprašuje, kako bi slovenska javnost sprejela to, da bi jih klicali vojaki in jih spraševali po stikih.
Sledenje stikom v obliki javnih del ali sistem mobilizacije javne zaščite
Druga možnost je, da bi sledenje stikom organizirali v obliki javnih del, tretja pa, da bi uporabili sistem mobilizacije civilne zaščite, je povedal minister. Sistem je namreč naravnan tako, da je denimo za primere naravnih nesreč mogoče angažirati ljudi v civilno zaščito, torej bi jih iz nekih drugih služb preusmerili v klicni center.
Četrta možnost pa je po ministrovih besedah najem profesionalnega klicnega centra. V zvezi s tem se je že oglasilo kar nekaj podjetij, ki imajo v Sloveniji klicne centre, primerno tehniko in usposobljene ljudi. Tako bi lahko takoj začeli delo, le Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) bi jim moral dati usmeritve, kako naj sledenje stikom izvajajo.
Rezerve še na NIJZ
Možnosti so bile torej dane, Fafangel pa se mora odločiti, katera bi bila najprimernejša. Kot je dodal Tonin, pa se sam ne spušča v to, ali obstajajo kakšne notranje rezerve na NIJZ.
Te rezerve je namreč na novinarski konferenci omenil premier Janez Janša. Kot je dejal, je na inštitutu zaposlenih več kot 500 ljudi, od tega se jih z epidemijo ukvarja 20 odstotkov. Se pa direktor Milan Krek po Janševih informacijah trudi, da bi te rezerve primerno organiziral.
Te rezerve je namreč na novinarski konferenci omenil premier Janez Janša. Kot je dejal, je na inštitutu zaposlenih več kot 500 ljudi, od tega se jih z epidemijo ukvarja 20 odstotkov. Se pa direktor Milan Krek po Janševih informacijah trudi, da bi te rezerve primerno organiziral.
STA
