Vlada je za obravnavo v DZ pripravila predlog novele zakona o osnovni šoli. Prinaša novosti na področju nacionalnega preverjanja znanja, razširjenega programa, pravic učencev pri šolanju na domu, obveznih tujih jezikov in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami, je po seji vlade dejal minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.

Nacionalno preverjanje znanja tudi za učence tretjega razreda

Predlog umešča nacionalno preverjanje znanja tudi za učence tretjega razreda. Hkrati pa se dosežki nacionalnega preverjanja v devetem razredu upoštevajo kot eno izmed meril za izbiro kandidatov v primeru omejitve vpisa v programih srednješolskega izobraževanja, je minister dejal na novinarski konferenci po današnji seji vlade. Podrobnosti bodo navedene v zakonih za srednje šole.

Tu se bo po ministrovih besedah verjetno spet treba pogovarjati z ravnatelji srednjih šol in drugimi strokovnjaki in postaviti mejo, v kolikšni meri se upošteva uspeh v osnovni šoli in v kolikšni meri dosežek nacionalnega preverjanja znanja v devetem razredu. Bo pa to določeno z zakonom in ne bo odvisno od posamezne srednje šole. To pomeni, da bodo tisti, ki se bodo s 1. septembrom 2024 vpisali v deveti razred, vedeli, da bodo morali opravljati nacionalni preizkus znanja v devetem razredu.

Neobvezni izbirni predmeti se ne bi ocenjevali

Predlog novele nadalje prenavlja koncept razširjenega programa osnovne šole. Opredeljuje, da se doslej veljavni elementi razširjenega programa, ki so podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti, preoblikujejo z izvajanjem vsebin s področij gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje, pa tudi z vsebinami s področja učenja. Učenci se v ta program vključujejo prostovoljno.

V praksi to pomeni, da se neobvezni izbirni predmeti, ko bodo postali del vsebin razširjenega programa, po novem ne bi ocenjevali. Šola bi ob uveljavitvi novele ta program lahko izvajala pred poukom, med njim in po njem. Šola je sicer dolžna ponuditi omenjene vsebine učencem prvega razreda pred in po koncu obveznega pouka. V tem smislu se otrokom pred in po koncu obveznega programa zagotovi varstvo s strukturiranimi dejavnostmi.

Prvi tuji jezik že v 1. razred osnovne šole

Predlog prav tako uvaja obvezni prvi tuji jezik v 1. razred osnovne šole. Pri poskusnem uvajanju tega ukrepa so ugotovili, da je bilo v pouk prvega tujega jezika že v šolskem letu 2016/2017 vključenih kar 92,73 odstotka prvošolčkov, delež pa se je z leti le še povečeval. V tem šolskem letu pouk tujega jezika kot neobvezni izbirni predmet obiskuje 19.384 učencev, je navedel minister.

Za uvedbo obveznega drugega tujega jezika pa po pojasnilu Felde ni bilo dovolj soglasja. “Zagotovo bo to prej ali slej v zakonu, je pa tu potreben premislek o spremembah predmetnika,” je dodal.

Kaj vse še zajema predlog?

Predlagane spremembe na področju izobraževanja na domu bodo zagotovile enakovreden izobrazbeni standard z učenci, ki se izobražujejo v šoli. To pomeni, da bodo morali učenci, ki se izobražujejo na domu, po novem opravljati izpite iz vseh predmetov posameznega razreda. Starši pa bodo morali glede na predlog napovedati izobraževanje na domu za prihajajoče šolsko leto do 16. avgusta, ne pa šele do 31. avgusta.

Predlog uvaja tudi možnost za prekinitev izobraževanja na domu med šolskim letom in s tem za vključitev učenca v izobraževanje na šoli. Poleg tega je novost, da se bodo tistim učencem, ki bodo pri ocenjevanju neuspešni, pravice izobraževanja na domu omejile.

Pri izobraževanju učencev s posebnimi potrebami predlog uvaja pouk slovenskega znakovnega jezika in jezika gluhoslepih. Omogoča tudi organizacijo počitniškega varstva za otroke s posebnimi potrebami in s tem rešuje problematiko težavnejšega vključevanja otrok s posebnimi potrebami v ostale organizirane oblike varstva. Na novo se ureja možnost za podaljšanje statusa za tri leta za učence, ki obiskujejo program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom. Predlog pa tudi podrobneje ureja problematiko izobraževanja na domu za učence s posebnimi potrebami, ki je bila do zdaj urejena le s pravilniki. Ureja se namreč možnost bolj prilagodljivih oblik izobraževanja.

STA