Finančna uprava RS (Furs) posameznike opozarja, naj ne nasedajo oglaševanim shemam davčnih svetovalcev, da gre pri odpiranju podjetij v BiH za davčno optimizacijo. Tisti, ki se za to odločijo, se morajo prepričati, da ne sodelujejo v davčni utaji. Posledice so lahko globe, v nekaterih primerih gre lahko tudi za kaznivo dejanje, opozarja Furs.
Paziti je treba na slamnate družbe
V medijskem prostoru so v zadnjem času pogosti oglasi Roka Snežiča in podjetja Snežič davčni inženiring, na spletu pa je mogoče zaslediti več takšnih ponudb davčnih svetovalcev, so zapisali na Fursu in izpostavili spletne strani, kot so www.agencijaspin.si, www.lerona.si, www.snezic.si, www.spinosa.si in www.vizija-racunovodstvo.si.
Kot so izpostavili, podjetja, ki jih slovenski državljani ustanavljajo zunaj Slovenije, sama po sebi niso sporna. “To pa velja le, kadar imajo takšna podjetja dejansko ekonomsko vsebino za opravljanje dejavnosti, torej imajo ustrezna sredstva za opravljanje dejavnosti: poslovni prostor, opremo, zaposlene in tako dalje. Bistveno je, da družba dejansko opravlja dejavnost in da so storitve res opravljene,” so dodali.
“Če pa temu ni tako, govorimo o agresivnem davčnem planiranju, ki lahko vodi tudi v davčno utajo. Do tega pogosto pride v primerih slamnatih družb, to je vsebinsko praznih družb, ki nimajo bistvenega premoženja ali aktivnosti, nimajo zaposlenih ali je fiktivno zaposlena le ena oseba, nimajo svojih pisarn, ampak imajo le poštni nabiralnik (pa še tega včasih ne), sedež imajo prijavljen na neobstoječih naslovih ali brez dovoljenja lastnika ali pa na skupnem naslovu,” so ponazorili.
Slovenska podjetja, ki razmišljajo o uporabi storitev zgoraj navedenih svetovalcev in posledično o odprtju podjetja izven Slovenije, se morajo po opozorilih finančne uprave zavedati, da brez hkratne temeljite spremembe načina svojega poslovanja ne morejo doseči davčnih učinkov, v nasprotnem primeru pa sprejemajo visoko tveganje kršitev davčnih predpisov.
Pride lahko do glob in prekrškovnih sankcij
V primeru ugotovitve kršitve davčni organ utajeni davek naloži v plačilo, kršitelj pa je dolžan plačati tudi dodatne sedemodstotne obresti. “Če so izpolnjeni znaki prekrška, se kršitelju izreče tudi prekrškovna sankcija. V primeru izpolnjenosti znakov kaznivega dejanja davčne zatajitve ali ponarejanja listin po kazenskem zakoniku pa se pred pristojnimi organi vodi tudi kazenski postopek,” so posvarili. Ob tem so izpostavili, da učinkovitost mednarodne izmenjave podatkov vsako leto narašča, kar zmanjšuje možnosti, da davčni organ ne bi imel dostopa do določenih podatkov.
Ustanavljanje podjetij v BiH po temelju ni drugačno od ustanovitve podjetij v drugih državah, zato opisane davčne sheme in postopanje davčnega organa veljajo tudi za primere ustanavljanja družb v drugih državah.
“Predlagamo, da oglaševanim shemam davčnih svetovalcev ne nasedate, v primeru nejasnosti, ali gre res za zakonito poslovanje, pa se lahko z vprašanjem obrnete na finančno upravo,” so še zapisali, ob tem pa ponudnike oglaševalskega prostora pozvali, naj pomagajo zaščititi potrošnike in ne sodelujejo pri omogočanju oglaševanja opisanih spornih praks ter posledičnem oškodovanju slovenskega proračuna.
STA
