Predstavniki institucij, ki zastopajo pravice pacientov, so na novinarski konferenci v okviru posveta o dostopnosti do ambulant na primarni ravni spregovorili o izkušnjah pacientov. Med drugim so izpostavili težave pacientov pri uporabi digitalnih orodij, kot so portali za paciente, ponekod je težava tudi nedosegljivost ambulante po telefonu.
Nedosegljivi po telefonih, odzivni časi znajo biti predolgi
Zbrane je uvodoma nagovorila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel, ki se je še pred začetkom posveta kot ministrica prvič sestala z zastopniki pacientovih pravic. Dogovorili so se za tesnejše sodelovanje in vzpostavili ekipo za hitrejše reševanje težav pacientov, je povedala medijem.
Namestnica varuha človekovih pravic Dijana Možina Zupanc je na novinarski konferenci pojasnila, da pri Varuhu zaznavajo in dobivajo pobude glede oteženih dostopov do ambulant, ponekod ne delujeta elektronska in telefonska komunikacija.
Nekateri ljudje sporočajo tudi, da so portali za paciente zapleteni za uporabo, da so včasih odzivni časi ambulant predolgi in da včasih ambulante kljub številnim poskusom več dni zapored ne prikličejo.
Pri Varuhu so prek vprašalnika, ki so ga poslali vsem zdravstvenim domovom, ugotovili, da ne obstajajo enotna merila in kriteriji, kaj pomeni primerna dostopnost.
Težave večje, pritožb pa manj
Dostopnost do primarne ravni zdravstva so preverjali tudi pri Zagovorniku načela enakosti. Ugotovili so, da se je po epidemiji covida-19 dostop do ambulant poslabšala, je povedal zagovornik Miha Lobnik. Do težav prihaja zaradi premajhnega števila zdravnikov družinske medicine pa tudi zaradi digitalizacije, kjer se po njegovih besedah telefonskih in osebnih stikov ne da nadomestiti "z dopisovanjem".
Zastopniki pacientovih pravic so po besedah zastopnika Marjana Sušlja v letu 2022 največ pritožb prejemali, ker pacienti niso mogli izbrati osebnega zdravnika zaradi pomanjkanja le teh, v lanskem letu pa so se te težave nadaljevale oziroma še nekoliko povečale.
A so hkrati številčno prejeli manj pritožb. "Očitno so se pacienti na nek način prilagodili ali pa so se nehali pritoževati, ker pritožbe niso prinesle bistveno boljšega rezultata," je dejal. PO njegovem mnenju je mogoče, da so se poznali tudi učinki začasnih ukrepov, kot so ambulante za osebe brez izbranega zdravnika.
Sušelj je poudaril, da je v Sloveniji "dokazano dober koncept družinskega zdravnika", od katerega pa se oddaljujemo zaradi pomanjkanja osebja, pa tudi zaradi "ekonomskih interesov posameznih skupin", je ocenil.
Tudi zastopniki pacientovih pravic ob tem beležijo več pritožb nad dostopnostjo izbranih zdravnikov, in sicer zaradi neodzivnosti po telefonu, glede organizacije obiskov pri zdravniku ter pri uporabi digitalnih storitev.
Stanje se razlikuje skoraj od ambulante to ambulante
Na vprašanje, koliko pritožb prejemajo zaradi zdravniške stavke, pa je odgovoril, da je stanje različno v različnih delih Slovenije in celo znotraj istega zdravstvenega doma, kjer denimo posamezni zdravnik ne želi izdati bolniškega lista, zdravnik v sosednji ambulanti pa to počne.
Po besedah državne sekretarke Eve Vodnik bo treba definirati, kaj dostopnost sploh je, saj ima več dimenzij. Pomembna je krajevna dostopnost, razpoložljivost, organiziranost, je pojasnila.
Posvet, ki ga je ministrstvo za zdravje organiziralo na pobudo Varuha človekovih pravic, v drugem delu spremlja predstavitev dobrih praks s primarne ravni, zaključil pa se bo z razpravo sodelujočih.
STA
