Ko govorimo o varstvu in zdravju pri delu, običajno pomislimo na telesno zdravje in varnostne okoliščine, povezana z njim. Pomembno pa je tudi duševno zdravje, saj so težave v duševnem zdravju vse pogostejše, pa vendar še velikokrat tabuizirane. S težavami v duševnem zdravju se seveda srečujemo v zelo različnih okoliščinah, težave nas ne obiščejo samo doma ali samo na delovnem mestu, težave tudi ne izbirajo svojih ciljev glede na spol, delovno mesto, izobrazbo, ekonomski položaj … Seveda pa so težave, ki so posledice problemov duševnega zdravja, na delovnem mestu drugačen problem. Pri tem ne gre zanemariti, da je delo pomemben varovalni dejavnik dobrega duševnega zdravja, saj se povezuje s pozitivnim občutkom vključenosti in koristnosti, kreativnosti, potrditve, podpore sodelavcev. Skratka – dobro počutje na delovnem mestu zelo veliko prispeva k duševni stabilnosti in zdravju zaposlenih. Seveda je tudi res, da ravno delovno okolje nemalokrat ustvarja nekatere psihosocialne okoliščine, ki botrujejo slabšemu duševnemu zdravju ali njegovemu poslabšanju. V mislih imamo prezahtevne naloge, preveč dela, slabe medosebne odnose, strah pred izgubo službe, ne nazadnje tudi aktualna epidemija covida-19. Te in podobne okoliščine vodijo v doživljanje prekomernega stresa in z njim povezane težave v duševnem zdravju, kot so depresija, tesnoba itd. Za posledicami stresa pri delu trpi več kot četrtina zaposlenih v Evropski uniji. Ne samo v Sloveniji, tudi v številnih drugih državah članicah Evropske unije se povečuje izostajanje z dela zaradi težav z duševnim zdravjem. Poleg izostajanja z dela se posledice duševnih stisk odražajo tudi v zmanjšani delovni storilnost, slabši motivaciji, težavah pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja in odhajanju delavcev iz podjetij. Zato je to tema, ki bi ji morali tudi delodajalci nameniti vsaj toliko pozornosti kot drugim področjem varnosti in zdravju pri delu.
Podatki različnih raziskav kažejo na nezavidljiv položaj predvsem starejših zaposlenih, ki bolj pogosto kot mlajši zaposleni obolevajo tudi za duševnimi težavami, ki so produkt psihosocialnih dejavnikov tveganja na delovnem mestu. V kolikor težav ne zajezimo pravočasno, se pokažejo učinki v slabšem duševnem in telesnem zdravju, povišani bolniški odsotnosti in ne nazadnje tudi v predčasnem upokojevanju. Zato je pomembno, da se vsi, tako zaposleni kot delodajalci, pa tudi širša družba, zavedamo, da so težave v duševnem zdravju prisotne v vseh sredinah, kako bodo sanirane, pa je zelo odvisno od tega, koliko jih pripoznavamo in kako z njimi ravnamo!
Projekt »Razvoj celovitega poslovnega modela za delodajalce za aktivno in zdravo staranje zaposlenih (Polet)« sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada ter Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Republike Slovenije.
