Predvideno samotestiranje v šolah, ki bi se lahko začelo že v drugi polovici tega meseca, je dvignilo precej prahu. Pripravljenost otrok je ocenjena zelo nizko, med vprašanimi osnovnošolci je takih, ki bi se bili pripravljeni testirati, le okrog dvajset odstotkov, med srednješolci pa je interes še nekoliko nižji.
“Težava je v tem, da vso preventivo, tudi ponujeno brezplačno samotestiranje, jemljemo kot ukaz politike, ne pa kot brezplačno ponujeno darilo, da se država čim prej začne odpirati,” pove dr. Mojca Benčina, raziskovalka na odseku za sintezno biologijo in imunologijo Kemijskega inštituta.
Brezplačna možnost, da se vrnemo v bolj normalne razmere
Hitrega testa, ki ga napoveduje zdravstveni minister, ne pozna podrobno: “Samega hitrega testa, ki naj bi ga uporabljali v šolah, sicer nisem videla. Naj bi šlo za teste, ki so uporabnikom prijazni z vidika vzorčenja – torej brez grobega posega v nos, nisem pa zasledila, ali gre za kombinacijo vzorca iz nosu in/ali grla.”
Če je verjeti zagotovilom ministra, torej invazivnost ne bi smela biti težava. Ker je kljub temu pripravljenost na samotestiranje nizka, meni da je nizek interes odraz tega, da ljudje v tem stresnem času vsakršne napotke s strani politike jemljemo kot vsiljevanje.
Ker je kljub temu pripravljenost na samotestiranje nizka, meni da je nizek interes odraz tega, da ljudje v tem stresnem času vsakršne napotke s strani politike jemljemo kot vsiljevanje.
Ponujene teste bi morali jemati kot brezplačen način zaščite sebe in svojih bližnjih, pove. Gre za priložnost, ki bi jo bilo treba izkoristiti. Z njo bi preprečili prenos okužb na ranljive skupine, kar posledično pomeni manj drugih ukrepov in hitrejše odpiranje države.
“Če bi odgovorni manjši skupini pokazali kako postopek poteka in jim razložili, da imajo s tem pravzaprav sami kontrolo nad lastnim telesom, da imajo možnost vedeti, da nikogar ne ogrožajo, potem bi pozitivni zgled zagotovo pritegnil ostale,” meni Benčina.
Če bi odgovorni manjši skupini pokazali kako postopek poteka in jim razložili, da imajo s tem pravzaprav sami kontrolo nad lastnim telesom, da imajo možnost vedeti, da nikogar ne ogrožajo, potem bi pozitivni zgled zagotovo pritegnil ostale.
“Če bo test pozitiven, otrok ne gre v šolo, ne k babici ne h kolegom, ampak ostane doma tistih sedem dni. V tem smislu bi bilo idealno, če bi se lahko vsi tako preverjali, sploh če vemo, da gremo k nekomu, ki je ranljiva skupina in še ni bil zaščiten,” še komentira.
Računati je treba na nižjo zanesljivost
Ker bi se šolarji predvidoma testirali sami, je pričakovati, da bo točnost podatkov manjša, kot bi bila, če bi otroke testirali zdravstveni delavci. Benčina jih kljub temu vidi kot smiselne :”Treba se je zavedati, da bo občutljivost, oziroma primerljivost bistveno nižja, ampak osebno menim, da je teste potrebno razumeti v smislu, da država daje brezplačno možnost, da se otroci samotestirajo in na ta način bodo zaščitili vrstnike v šolah ter svoje družine. Zanesljivost bo še zmeraj relativno visoka,”
Osebno menim, da je teste potrebno razumeti v smislu, da država daje brezplačno možnost, da se otroci samotestirajo in na ta način bodo zaščitili vrstnike v šolah ter svoje družine.
Uporabno vrednost neinvazivnih testov vidi še širše: “Če smo zaposleni v nekem okolju, kjer smo dnevno v stiku s petdesetimi ali več ljudmi, je smiselno, da se dvakrat tedensko neinvazivno testiramo.”
Seveda so testi za državo strošek, a hkrati eleganten način, da zajezimo prenose: “Za tek na Golovec ali sprehod ob Dravi seveda testiranje ni smiselno, niti ni potrebno, če delamo od doma in imamo malo stikov. Če gremo na obisk k sorodnikom, posebej če so ranljiva skupina, je tako samotestiranje odličen način, da nevede ne prenašamo okužb nanje.”
Testi Kemijskega inštituta v fazi evalvacije
V iskanju najpreprostejših rešitev za testiranje na SARS-CoV-2 je Kemijski inštitut pripravil dve različici testa na covid – 19, za katerega so potrebne le tri kapljice sline in je odlična rešitev pri množičnih testiranjih. Zagotavljata preprost odvzem, sta neinvazivna in visoko zanesljiva. Podrobneje sta predstavljeni TUKAJ.
V prvi fazi so vzorce sline jemali z bombažno paličico in rezultati so bili v 70% zanesljivi. Druga faza, ki je zdaj že zaključena, je zahtevala jemanje sline s pljuvanjem: “Ugotovili smo, da je slina dober medij. Naša raziskava je sicer zaključena, vendar za končno analizo potrebujemo potrebujemo približno deset dni. Prvi rezultati so pokazali, da je ujemanje več kot 80%,” je povedala Benčina.
Najbolj zanesljiv je odvzem sline zjutraj, pred hrano, pijačo in umivanjem zob, takrat je v njej namreč največja količina virusa.
Da bi bila zanesljivost kar največja, je tudi pri tovrstnih testih slino potrebno pravilno oddati: “Pri odvzemu je treba imeti pridržek, potreben je namreč pravilni odvzem. Najbolj zanesljiv je odvzem sline zjutraj, pred hrano, pijačo in umivanjem zob, takrat je v njej namreč največja količina virusa.”
Po končni analizi se bodo na Kemijskem inštitutu metodo validirali: “Diagnostično metodo je najprej treba prijaviti Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, ki izda dovoljenje za uporabo testa. Če se metoda izkaže za zanesljivo in bo odobrena s strani agencije, pa je smiselno pozvati vse deležnike tudi NIJZ k razširitvi nabora metod, ki jih uporabljajo za diagnosticiranje okužb s SARS-Cov-2.”
Če se metoda izkaže za zanesljivo in bo odobrena s strani agencije, pa je smiselno pozvati vse deležnike tudi NIJZ k razširitvi nabora metod, ki jih uporabljajo za diagnosticiranje okužb s SARS-Cov-2.
Tudi slovenska metoda preprostega testa iz sline bi s tem lahko postala eden od razmeroma hitrih in zelo zanesljivih načinov za ugotavljanje okužbe pri množičnih testiranjih, ki pa še zmeraj zahtevajo laboratorijsko obdelavo in rezultata ni mogoče dobiti doma.
