Na Agenciji Republike Slovenije za okolje so zbrali slovenske vremenske rekorde. V Mariboru je bilo doslej najtopleje 8. avgusta 2013, ko je termometer na samodejni vremenski postaji Maribor Tabor pokazal 40,3 stopinje Celzija. Prejšnji rekord je nosil letnico 2003, takrat so v Mariboru izmerili 38,8 stopinje Celzija.

Najvišjo temperaturo v Sloveniji so doslej izmerili na Letališču Cerklje ob Krki: 8. avgusta 2013 se je živo srebro tam povzpelo na 40,8 stopinje Celzija.

Uradni svetovni rekord za najvišjo izmerjeno temperaturo zraka ima Dolina smrti v Kaliforniji v Združenih državah Amerike. 10. julija 1913 so tam izmerili 56,7 stopinje Celzija.

Najhladneje je na Babnem Polju

Doslej najnižja izmerjena temperatura zraka v štajerski prestolnici znaša minus 23 stopinj Celzija. Izmerili so jo 31. januarja 1950.

Najnižjo temperaturo v Sloveniji so doslej izmerili na Babnem Polju, in sicer minus 34,5 stopinje Celzija. Takšen rekord so doslej izmerili kar trikrat: 15. in 16. februarja 1956 ter 13. januarja 1968.

Svetovni rekord za najnižjo izmerjeno temperaturo zraka pripada raziskovalni postaji Vostok na Antarktiki. 21. julija 1983 so tam izmerili minus 89,2 stopinje Celzija.

Več rekordov pripadlo Kredarici

Kje pa so slovenski rekorderji na dolgi rok? Najvišje dolgoletno povprečje temperature so med letoma 1981 in 2010 izmerili v Kopru. Povprečna temperatura v tem obdobju je znašala 14,46 stopinje Celzija. Najnižje dolgoletno povprečje temperature so med letoma 1981 in 2010 izmerili na Kredarici: minus 1 stopinjo Celzija.

Se pa Kredarica ponaša še z enim rekordom, in sicer z največjo izmerjeno hitrostjo vetra. 10. januarja 2015 so sunki vetra tam dosegli hitrost 61,42 metra na sekundo ali dobrih 221 kilometrov na uro.

Samodejna meteorološka postaja na Rogli (foto: ARSO vreme, Facebook)

Zakaj noben rekord ne sega pred leto 1950?

Temperaturo zraka na meteoroloških postajah merijo dva metra nad tlemi in v zaklonu. Pri nas so v uporabi belo pobarvane ali aluminijaste vremenske hišice z dvojno streho in dvojnimi lamelami. Kljub dobri zaščiti pred sevanjem se lahko zrak v neprevetrenem zaklonu v sončnih dne segreje tudi za 1 stopinjo Celzija nad dejansko temperaturo zraka.

V Sloveniji so se uradne meteorološke meritve pričele daljnega leta 1850 v Ljubljani. Število vremenskih postaj se je nato počasi povečevalo, kmalu po 2. svetovni vojni jih je bilo že približno enako število kot danes.

“Posledica omenjenega časovnega poteka števila postaj je, da so bili vsi poglavitni vremenski rekordi zabeleženi od leta 1950 dalje, čeprav je vsaj pri nižjih temperaturah veliko bolj verjetno, da so bili dejanski rekordi doseženi pred tem letom,” so opomnilli na Agenciji Republike Slovenije za okolje.