Pridelovalec česna Srečko Pesek iz občine Starše je obvestil Upravo RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin o izvajanju umika oz. odpoklica česna sorte garcua. V česnu so namreč ugotovili previsoko vsebnost kadmija. Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin priporoča, naj kupci izdelka ne zaužijejo, ampak ga vrnejo na mesto nakupa, so zapisali na spletni strani uprave.
Kako težke kovine pridejo v našo hrano?
Težke kovine so navzoče povsod v okolju kot posledica naravnih in človeških aktivnosti, kot so odlaganje odpadkov, uporaba gnojil, svinčenih cevi za pitno vodo, pesticidov ter taljenje rude. Tako jih lahko najdemo v zraku, prašni usedlini, zemlji, vodi in v drugih elementih okolja ter kot takšne prehajajo v rastline prek koreninskega sistema. Vendar pa se težke kovine ne nalagajo enako v vse vrste rastlin. Nekatere so bolj dovzetne, druge manj. Če se rastlinojede živali prehranjujejo s takšnimi rastlinami, se težke kovine posledično nalagajo tudi v živalih. To pomeni, da smo lahko izpostavljeni težkim kovinam tako z rastlinsko kot hrano živalskega izvora (meso, mleko in mlečni izdelki ter užitna drobovina – jetra). Torej lahko govorimo o prehranjevalni verigi, kjer se na eni ali več stopnjah posamezniki prehranjujejo s hrano, ki je onesnažena s težkimi kovinami.
Kako nam škodujejo?
Najpomembnejše med težkimi kovinami z vidika slabega vpliva na zdravje so svinec, kadmij in živo srebro. Zaužijemo jih predvsem s hrano, in sicer več kot 90 odstotkov. Z drugimi vrstami vnosa, kot je dihanje onesnaženega zraka ter kožni stik, jih v telo vnesemo bistveno manj kot s hrano. Težke kovine, med katere sodijo svinec, kadmij, živo srebro, baker, nikelj, cink, kositer idr., lahko povzročajo številne poškodbe celic. Delujejo na čustva, mišljenje in na obnašanje človeka, je za portal Naša lekarna zapisal dr. Sebastjan Filip, univ. dipl. inž. živil. tehnol.
