S 1. januarjem je bilo ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, namesto njega imamo sedaj obvezen zdravstveni prispevek. Tega v večini ne boste plačevali sami, poravnal ga bo vaš delodajalec, za upokojence ga bo uredil ZPIZ, za tiste brezposelne, ki so na Zavodu RS za zaposlovanje, pa zavod.  Kaj pa se zgodi, če se plačila ne poravnavajo ali zamujajo?

Za večino oseb prispevek plačuje delodajalec, ZPIZ ali Zavod za zaposlovanje

Za zaposlene mora obvezni zdravstveni prispevek plačati delodajalec, ki znesek 35 evrov krije iz plače zaposlenega. Za upokojence mora od pokojnin prispevek plačati Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Zavod RS za zaposlovanje pa mora plačati prispevek od denarnih nadomestil za brezposelnost pri posameznikih, ki so bili pred začetkom uveljavljanja te pravice zavarovani kot osebe v delovnem razmerju.

Samostojni podjetniki (s. p.) morajo prispevke plačevati sami. Predpisane obrazce morajo Fursu predložiti najpozneje do 15. v mesecu za pretekli mesec, plačati pa do 20. v mesecu za pretekli mesec. Ostale osebe, npr. brezposelni, ki niso na Zavodu RS za zaposlovanje, si bodo morale prav tako same plačati prispevek. Osebe, ki so same odgovorne za plačevanje obveznega prispevka, a tega ne bodo storile oziroma bodo zamujale, pa čakajo posledice.

V primeru neporavnanih obveznosti boste morali za storitve plačati sami

Če je ugotovljeno, da ima oseba neporavnane obveznosti iz naslova neplačanih prispevkov, je pri uveljavljanju zdravstvenih storitev obravnavana kot neredni plačnik. Zadržanje pravic nastopi, ko znesek neporavnanih obveznosti preseže znesek 8 % povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto. Za mesec januar in februar 2024 znaša znesek limita 8 % povprečne bruto plače leta 2022 v višini 161,91 EUR.

To pomeni, da ko dolg do ZZZS preseže 161,91 evra, smo upravičeni še zgolj do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja.

ZZZS vas bo o neporavnanih obveznostih in posledicah nepravočasnega plačila pisno obvestil 30 dni prej. Zadržanje pravic se odpravi, ko zapadle obveznosti iz naslova prispevkov za obvezno zavarovanje ne presegajo zneska 8 % povprečne bruto plače preteklega leta.

Podatek o nerednem plačniku prispevkov lahko izvajalec pridobi preko kartice zdravstvenega zavarovanja.

Če izvajalec za nerednega plačnika opravi zdravstvene storitve, ki ne sodijo med nujno zdravljenje, bo izvajalec izstavil individualni račun nerednemu plačniku, ki bo v tem primeru samoplačnik. Na osnovi individualnega računa bo zavarovana oseba lahko uveljavljala povračilo stroškov pri ZZZS, ko več ne bo imela zadržanih pravic iz obveznega zavarovanja. Če se poravna dolg in je ta manjši od 161 evrov, lahko torej ZZZS pošljemo račune oziroma potrdila o plačilu in denar nam bodo povrnili.

Zamudniki ali neplačniki imajo pravico samo do nujnega zdravljenja

Kot pojasnjujejo na ZZZS, izvajajo postopek zadržanja pravic za samostojne zavezance - neredne plačnike prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje. Zavarovanim osebam, njihovim družinskim članom zakoncem in staršem v času, ko nimajo poravnanih obveznosti iz naslova prispevkov, se zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz obveznega zavarovanja.

Zavarovane osebe (brez navedenih družinskih članov) lahko v času, ko nimajo poravnanih prispevkov, uveljavljajo na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le pravico do nujne medicinske pomoči in nujnega zdravljenja. Ostale storitve, ki presegajo nujno zdravljenje, si morajo zagotoviti neredni plačniki z lastnimi sredstvi, ki jih bo ZZZS povrnil zavarovani osebi, ko le ta nima zadržanih pravic iz obveznega zavarovanja.

Nujno zdravljenje obsega:

  • nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij ter antišok terapij;
  • zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo;
  • zdravljenje zastrupitev;
  • storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje;
  • storitve, ki so z zakonom predpisane kot obvezno zdravljenje, ali so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere po naših predpisih ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama;
  • nujne prevoze z reševalnimi vozili;
  • zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej;
  • medicinske pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej, in sicer v obsegu, kot ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Storitve nujnega zdravljenja izvajalci zdravstvenih storitev (zdravstveni domovi, bolnišnice, zasebniki-koncesionarji, lekarne ipd.) obračunajo ZZZS.

Kaj pa, če prispevka na plača delodajalec?

Pravice se po zgoraj navedenem sistemu zadržijo samo tistim, ki morajo prispevke poravnati sami. Če smo zaposleni in nam prispevka delodajalec ne bi odvedel, to na naše pravice ne bi vplivalo. Enako velja za upokojence, zaposlene pri mednarodnih organizacijah in diplomatskih predstavništvih, invalide, vojne veterane, prejemnike trajne denarne socialne pomoči, osebe s statusom begunca, pripornike ter otroke do 18. leta, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani. 

Kaj pa sankcije za delodajalce? Kot so nam pojasnili na Ministrstvu za zdravje, se v skladu z veljavno zakonodajo obvezni zdravstveni prispevek pobira na enak način in po enakih postopkih kot ostali prispevki za socialno varnost. To pomeni, da prispevek za delavce pobira FURS, kar pomeni, da tudi nadzor nad pravilnostjo obračuna in plačila opravlja FURS na enak način kot za ostale prispevke. Enako velja tudi za postopke izvršbe v primeru neplačila tega novega prispevka s strani delodajalca.