Ena izmed vladnih prioritet pri sanaciji škode po poplavah je pretočnost vodotokov. Skladno z danes sprejetim predlogom interventnega zakona bo po besedah ministra Uroša Brežana za dosego tega cilja v vodotoke napotila dovolj ljudi in mehanizacije. Ob tem je vlada napovedala pametno sanacijo za boljšo pripravljenost na nove ujme.
Na terenu veliko pripomb zaradi pretočnosti vodotokov
Ena ključnih nalog, ki se v tem trenutku poraja in zaradi katere na terenu prihaja do kar veliko pripomb, je zagotavljanje pretočnosti vodotokov, je po današnji seji vlade dejal minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.
Izpostavil je še ukrep nujne rekonstrukcije, ki ga sicer že omogoča sedanja gradbena zakonodaja, a jo z interventnim zakonom širijo. “Obstoječa zakonodaja namreč omejuje ta ukrep na samo obstoječe gabarite stavbe, z interventnim zakonom pa širimo možnost nujne rekonstrukcije tudi za stavbe, kjer bomo spreminjali gabarite, in sicer brez gradbenega dovoljenja,” je pojasnil Brežan.
Skladno z interventnim zakonom vlada med drugim načrtuje poenostavitve in pospešitev birokratskih postopkov, tudi na področju javnega naročanja, premestitve javnih uslužbencev tja, kjer bodo potrebe največje, in vključitev brezposelnih v sanacijo. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik je pojasnila, da so na področju javnega naročanja že začeli z izvajanjem usposabljanja za posameznike in organe, ki bodo te postopke vodili.
Predvidena je ustanovitev sklada za obnovo Slovenije
Predvidena je tudi ustanovitev sklada za obnovo Slovenije, ki bo namenjen sofinanciranju izvedbe celovitih ukrepov in projektov, povezanih s poplavami in plazovi. V njem se bodo zbirala sredstva iz državnega proračuna, evropska sredstva in sredstva iz drugih virov. Predloge ukrepov je vlada oblikovala v štiri sklope – pomoč prebivalcem, pomoč gospodarstvu, sanacijski ukrepi na javni infrastrukturi, vodotokih in protipoplavni zaščiti ter pomoč in finančna razbremenitev občin.
V sodelovanju z občinami se bodo po Brežanovih besedah lotili podrobnega prostorskega načrta za odpravo posledic naravnih nesreč. “Zagotovili bomo nov mehanizem, ki bo pohitril možnost pridobitve novih zemljišč za prizadeta območja in na ta način omogočil novogradnje ali nadomestne gradnje za prizadete prebivalce,” je pojasnil Brežan.
Pogled naprej usmerjen v pametno sanacijo območij
Obnova države bo po njenih besedah potekala pod strokovnim vodstvom slovenskih strokovnjakov. “Vsi se zavedamo, da čez noč ni možno obnoviti takšnega obsega poškodovane infrastrukture in objektov, zato bodo tem prvim najnujnejšim rešitvam sledili še dodatni ukrepi, ki bodo tudi razvojno naravnani,” je podčrtala ministrica in napovedala, da bo zelo hitro pripravljen in sprejet zakon, ki bo med drugim določal ukrepe za sanacijo nepremičnin prebivalstva ali nadomestne gradnje.
Kot je še napovedala Ajanović Hovnik, bo vlada v dveh mesecih po uveljavitvi interventnega zakona pripravila predlog ustanovitvenega akta sklada za obnovo.
“Naš pogled naprej je usmerjen v pametno sanacijo območij, ki bo upoštevala realnost podnebnih sprememb. Potrebujemo sodobno urejene vodotoke in brežine, infrastrukturo 21. stoletja, modernizacijo teh območji. Po drugi strani ne smemo zanemariti razvojnih ukrepov za prizadeta območja in celo Slovenijo. Samo na ta način in s skupnimi močmi bomo lahko izpeljali pametno sanacijo, ki lahko traja leta, in postali bistveno bolje prilagojeni in pripravljeni na nove ujme,” je sklenila ministrica.
STA
