Številni so lani polagali upe v različne prehranske dodatke, tudi v vitamin D, da bi preprečili okužbo z novim koronavirusom oz. zaplete pri prebolevanju covida-19. Vendar zadnje študije kažejo, da vitamin D nima negativnih, pa tudi ne pozitivnih učinkov na prebolevanje covida-19, opozarja imunolog Alojz Ihan.
Enkratni odmerek ni vplival na dolžino hospitalizacije
Ihan je za STA ob prvi obletnici pojava prvega primera okužbe z novim koronavirusom pri nas pojasnil, da je bilo glede vitamina D in covida-19 opravljenih zelo malo kakovostnih študij. Nekaj zadnjih pa kaže, da ta vitamin nima vpliva, če ga dajo bolnikom s covidom-19. “Enkratni odmerek 5000 mikrogramov vitamina D3 ni vplival na dolžino hospitalizacije med brazilskimi bolniki s težjo obliko covida-19,” navaja.
Čeprav ni dobrih neposrednih dokazov o povezavi med ravnmi vitamina D in zbolevanjem za covidom-19, pa obstajajo vsaj posredni dokazi o tem, da je potrebna normalna raven vitamina D za ustrezno odpornost pri okužbah dihal, dodaja Ihan.
Zato je po njegovih navedbah smotrno poskrbeti, da imajo ljudje primerne zaloge vitamina D, ki kritično padejo zlasti v zimskih mesecih, ko tega vitamina primanjkuje približno 80 odstotkom odraslih Slovencev, 40 odstotkov zdravih Slovencev pa se sooča s hudim pomanjkanjem tega vitamina.
Tudi ivermektin ne skrajšuje okrevanja
Podobno je v marčevski številki medicinske revije JAMA izšla tudi dobro kontrolirana študija o zgodnjem zdravljenju covida-19 z zdravilom ivermektin, ki se sicer uporablja proti parazitom. Pokazala je, da dajanje ivermektina ni skrajšalo časa do kliničnega izboljšanja pri 400 odraslih z lažjim potekom covida-19, navaja Ihan. Po njegovih besedah te ugotovitve ne podpirajo uporabe ivermektina za zdravljenje covida-19, na kar so mnogi upali.
Ameriška agencija za zdravila (FDA) je v začetku meseca tudi objavila opozorilo, naj ljudje ne uporabljajo tega zdravila za samozdravljenje in samopreventivo proti covidu-19. V opozorilu je zapisano, “da je uživanje večjih odmerkov ivermektina nevarno in lahko povzroči resno škodo, poleg tega lahko celo ravni ivermektina, odobrenega za druge namene (kot antiparazitik), vplivajo na druga zdravila, kot so sredstva proti strjevanju krvi”.
Predoziranje ivermektina, ki se dogaja pri samozdravljenju, lahko povzroči slabost, bruhanje, drisko, hipotenzijo, alergijske reakcije, omotico, ataksijo, epileptične napade, komo in celo smrt, opozarja Ihan.
Pred letom se je ogromno pozornosti namenjalo tudi drugim zeliščem, ki naj bi pripomogle k zaščiti pred virusom, kot je denimo pitje čaja iz sladkega pelina, jemanje ameriškega slamnika itd. “Za druge metode samozdravljenja je seveda treba ugotoviti, ali njihovo uvajanje temelji zgolj na ‘občutkih’, saj v tako kratkem času ni bilo mogoče izvesti dovolj kakovostnih kliničnih študij,” pa je komentiral Ihan.