Med prvimi nalogami strateškega sveta za prehrano pri predsedniku vlade Robertu Golobu, ki se je danes sestal na prvi seji, bo priprava stališča glede prenove sistema študentskih bonov za prehrano, da bi ti bolj spodbujali zdravo prehranjevanje. Kot je poudaril Golob, ne bo šlo pri ničemer za prisilo, temveč izključno ozaveščanje za lažjo izbiro. Ministrstvo za delo se je medtem lotilo priprave novele zakona o subvencioniranju študentske prehrane, s katero nameravajo višino subvencije v dveh korakih dvigniti vsaj za en evro. Subvencija se bo 1. marca zaradi uskladitve z inflacijo dvignila za približno 35 centov, zatem pa bodo v noveli določili še višji znesek subvencije, ki bo najmanj 4,5 evra.

Subvecija se bo dvignila za približno 30 odstotkov

“To pomeni, da se bo subvencija letos dvignila za približno 30 odstotkov,” so v sporočilu za javnost zapisali na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot so zagotovili, se zavedajo, da se študentje v zadnjih dneh soočajo z nesorazmerno podražitvijo cen pri številnih ponudnikih subvencionirane študentske prehrane. Po njihovih navedbah aktualna višina subvencije za obrok študentske prehrane študentom nalaga čezmerna doplačila in s tem negativno vpliva na njihov gmotni položaj. Zato so začeli dejavno iskati rešitve.

Poleg dviga višine subvencije bodo preučili tudi možnost za zakonsko omejitev najvišje možne cene študentskega obroka, so zagotovili. Ker se zavedajo dodatnih pomanjkljivosti trenutne ureditve, bodo prav tako preučili pogoje glede izvajanja razpisa in možnosti za zagotavljanje bolj kakovostnih in zdravih obrokov. Poleg tega se bodo zavzeli za prenovo trenutnega sistema tudi s spodbujanjem izgradnje novih javnih menz, ki bi na neprofiten način zagotavljale dostopne, kakovostne in polnovredne obroke vsem študentkam in študentom.

Spomnili so še, da bo s tem mesecem začel veljati nov znesek najnižje bruto urne postavke začasnega in občasnega dela dijakov in študentov, ki se bo predvidoma zvišal s 6,17 evra na približno 6,92 evra bruto.

Hkrati znova poudarjajo, da je treba okrepiti nadzor nad ponudniki študentske prehrane, saj nekateri izigravajo sistem in ne spoštujejo predpisanih standardov. Za nadzor nad tem področjem je pristojna Študentska organizacija Slovenije, s katero se bodo v sredo zaradi zaznanih anomalij skupaj dogovorili glede okrepljenega inšpekcijskega nadzora nad ponudniki in doslednega sankcioniranja kršiteljev.

Z javnim denarjem želijo podpirati zdravo prehrano

Kot je po seji v izjavi za medije dejal Golob, področje prehrane trenutno obravnava več ministrstev, ki pa med seboj niso najbolje koordinirana. “In ravno ta široka paleta različnih mnenj, ki smo jim bili priča danes, dokazuje, da je treba naše napore za zdravo, trajnostno in samooskrbno prehrano koordinirati,” je poudaril. Svet je posvetovalno telo, ki bo hkrati sodelovalo pri pripravi dolgoročnih ukrepov in se opredeljevalo o aktualnih izzivih. “S povezavo različnih sektorjev pa bomo lahko zagotovili najbolj kakovostne rešitve,” je dodal.

Naslednja seja bo predvidoma konec januarja, ko bodo analizirali obstoječe prehranske smernice in vizijo nordijskih držav na tem področju. Oblikovali bodo tudi stališče, kako prenoviti sistem študentskih bonov za prehrano, “da bomo z javnim denarjem podpirali zdravo prehrano”, in preverili možnosti nadgraditev sistema spremljanja cen košarice osnovnih živil.

Kaj je povedal Golob o “prisilnem” zmanjševanju količine zaužitega mesa?

Ob napovedi ustanovitve sveta so ga mnogi kritiki videli kot orodje za prisilno zmanjšanje količine zaužitega mesa. Golob je danes večkrat poudaril, da ne gre za nikakršno prisilo, temveč izključno ozaveščanje za lažjo osebno izbiro. “Kot bomo predstavili prihodnjič, smo poizkusni projekt že izpeljali v menzi prek ceste (vladni restavraciji, op. a.), kjer smo dali ljudem izbiro, ki je prej ni bilo. Preden smo nastopili mandat, so bili na jedilniku le mesni meniji; brezmesni sploh ni obstajal. Ko boste izvedeli rezultate, boste presenečeni, kaj se zgodi, ko daš ljudem izbiro,” je dejal.

Kdo bo sodeloval pri pripravi dolgoročnih ukrepov glede prehrane?

Svet sestavljajo predsednica Nataša Fidler Mis, podpredsednik sveta in strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen, pravnica Veronika Cukrov, farmacevt Samo Kreft, Nika Tavčar iz Slovenske fundacije za trajnostni razvoj Umanotera, Boštjan Jakše, ki je na ljubljanski Biotehniški fakulteti doktoriral s področja prehrane, vodja raziskovalnega Centra za socialno psihologijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede (FDV) Tanja Kamin ter Andreja Vezovnik s katedre za medijske in komunikacijske študije na FDV.

V njem so tudi raziskovalec na ljubljanski Biotehniški fakulteti Jakob Leskovec, agrarni ekonomist in predavatelj na Biotehniški fakulteti Aleš Kuhar, specialist kardiologije v ljubljanskem kliničnem centru Zlatko Fras, direktorica urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo na Agenciji RS za okolje Mojca Dolinar ter Lilijana Mahne s kmetije Mahne, ki je promotorka lokalne samooskrbe.

Med člani so tudi državni sekretar na ministrstvu za delo Dan Juvan, državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Darjo Felda, državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Tatjana Buzeti, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg ter državna sekretarka v vladni službi za digitalno preobrazbo Aida Kamišalić Latifić.

STA